Page 107 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
SVP Yachts in Seascape kot primera dobre prakse trajnostnega delovanja v navtični industriji 107
ekspertize, ampak je v smislu multidisciplinarnosti reševanja problemov
fenomenalna. Za tak produkt, kot ga delamo mi, in glede na to, da ne
delamo raket ali električnih avtov (čeprav je Rimac dokazal, da se tudi
to da), menim da je ta mreža izjemen kapital in ga s pridom izkorišča-
mo. Zato za nas ni opcija, da bi vse skupaj nekam preselili, npr. v države
z nižjimi stroški dela, na Poljsko ali Kitajsko. Ko razmišljamo o tem, ko-
liko je naša poslovna dejavnost ekonomsko trajna, lahko rečem, da ne bi
imeli možnosti na trgu, če bi se fokusirali ozko samo na navtično dejav-
nost oz. na proizvodnjo malih bark. Če pa razmišljaš širše o tem, da pro-
izvajaš nekaj, kar je »outdoor« aktivnost, pa je to mega trend. Danes ta
trend generira veliko povpraševanje ljudi, ki bi v relativno kratkem času
radi dobili vrhunsko doživetje, ki ni doživetje za (TV- ali računalniškim)
ekranom.
7. Kakšen je vaš vpliv na družbeno okolje? Ali lahko navedete nekaj
primerov, kjer ste družbeno aktivni? Ali izvajate kakšne aktivno-
sti, ki se nanašajo na družbeno poslovno odgovornost?
Radi bi spremenili način, kako ljudje gledajo na jadrnice in jadranje
kot panogo. Jadranje lahko pomeni veliko stvari in to dojemanje se dra-
stično spreminja v zadnjih 20 letih; lahko je prestiž, lahko je dokazova-
nje nekega družbenega statusa, lahko je preprosto orodje za potovanje,
kot so npr. čarter jadrnice. Te so dandanes dejansko postale avtodomi,
niso več jadrnice v pravem smislu. Jadranje v prvinskem smislu, kjer se
povežeš z vodo in vetrom, je začelo izumirati. Ljudje so dobili občutek,
da barka mora biti velika. Pri dizajnu bark je prišlo do prepleta družbe-
nega dokazovanja in udobja na vodi, kot ga imaš doma. Izkušnja, zakaj
greš na vodo, pa se je izgubila. Vedno smo bili prepričani, da je ta izkuš-
nja največ, kar ti jadrnica lahko da. Če želiš udobje, je bolje ostati doma,
ker ni večjega udobja kot dom. Radi bi spremenili to prepričanje, ne zgolj
v svojem podjetju in znamki, temveč v celotni panogi. Radi bi sprovoci-
rali celotno panogo, da se vrne k prvinskosti, da so barke krajše. Ni res,
da je vsaka barka za meter prekratka; v resnici je vsaka za meter predol-
ga. Če se lahko ponovno vrnem h konkurenci: jaz bi si želel, da bi je ime-
li več. To bi pomenilo, da smo ostale proizvajalce uspeli prepričati, da je
to prihodnost panoge. Edini način, kako bomo to dosegli, je, da jim po-
kažemo, da se tak način dela bolj splača kot to, kar počnejo oni. To je
tudi ekonomska trajnost, ki jo moramo dokazati. Ko bomo to dokaza-
li, bo panoga sledila. To je potem nek multiplikator učinka, ki je lahko
ogromen.
ekspertize, ampak je v smislu multidisciplinarnosti reševanja problemov
fenomenalna. Za tak produkt, kot ga delamo mi, in glede na to, da ne
delamo raket ali električnih avtov (čeprav je Rimac dokazal, da se tudi
to da), menim da je ta mreža izjemen kapital in ga s pridom izkorišča-
mo. Zato za nas ni opcija, da bi vse skupaj nekam preselili, npr. v države
z nižjimi stroški dela, na Poljsko ali Kitajsko. Ko razmišljamo o tem, ko-
liko je naša poslovna dejavnost ekonomsko trajna, lahko rečem, da ne bi
imeli možnosti na trgu, če bi se fokusirali ozko samo na navtično dejav-
nost oz. na proizvodnjo malih bark. Če pa razmišljaš širše o tem, da pro-
izvajaš nekaj, kar je »outdoor« aktivnost, pa je to mega trend. Danes ta
trend generira veliko povpraševanje ljudi, ki bi v relativno kratkem času
radi dobili vrhunsko doživetje, ki ni doživetje za (TV- ali računalniškim)
ekranom.
7. Kakšen je vaš vpliv na družbeno okolje? Ali lahko navedete nekaj
primerov, kjer ste družbeno aktivni? Ali izvajate kakšne aktivno-
sti, ki se nanašajo na družbeno poslovno odgovornost?
Radi bi spremenili način, kako ljudje gledajo na jadrnice in jadranje
kot panogo. Jadranje lahko pomeni veliko stvari in to dojemanje se dra-
stično spreminja v zadnjih 20 letih; lahko je prestiž, lahko je dokazova-
nje nekega družbenega statusa, lahko je preprosto orodje za potovanje,
kot so npr. čarter jadrnice. Te so dandanes dejansko postale avtodomi,
niso več jadrnice v pravem smislu. Jadranje v prvinskem smislu, kjer se
povežeš z vodo in vetrom, je začelo izumirati. Ljudje so dobili občutek,
da barka mora biti velika. Pri dizajnu bark je prišlo do prepleta družbe-
nega dokazovanja in udobja na vodi, kot ga imaš doma. Izkušnja, zakaj
greš na vodo, pa se je izgubila. Vedno smo bili prepričani, da je ta izkuš-
nja največ, kar ti jadrnica lahko da. Če želiš udobje, je bolje ostati doma,
ker ni večjega udobja kot dom. Radi bi spremenili to prepričanje, ne zgolj
v svojem podjetju in znamki, temveč v celotni panogi. Radi bi sprovoci-
rali celotno panogo, da se vrne k prvinskosti, da so barke krajše. Ni res,
da je vsaka barka za meter prekratka; v resnici je vsaka za meter predol-
ga. Če se lahko ponovno vrnem h konkurenci: jaz bi si želel, da bi je ime-
li več. To bi pomenilo, da smo ostale proizvajalce uspeli prepričati, da je
to prihodnost panoge. Edini način, kako bomo to dosegli, je, da jim po-
kažemo, da se tak način dela bolj splača kot to, kar počnejo oni. To je
tudi ekonomska trajnost, ki jo moramo dokazati. Ko bomo to dokaza-
li, bo panoga sledila. To je potem nek multiplikator učinka, ki je lahko
ogromen.
