Page 50 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
ve o poslovnih modelih. Ilustrativen je spodnji tabelarični prikaz števila
člankov na temo poslovnih modelov med letoma 2007 in 2017, ki smo
jih zajeli v naš pregled literature, pri čemer tematska številka revije Long
Range Planning (2010, letnik 43, št. 2–3), ki je vsebovala 19 znanstvenih
člankov na temo poslovnih modelov, ni bila zajeta.
Preglednica 1: Število člankov med letoma 2007 in 2017 v izbranem naboru literature
Leto 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007
Število 14 33 14 7 12 8 11 7 2 3 1
člankov
V znanstvenih revijah v časovnem razponu med letoma 2007 in 2017,
50 ki je bil vključen v našo analizo, so nekateri avtorji, kot so Osterwalder
in Pigneur, Baden-Fuller, Morgan ter Amit in Zott, pogosto citirani. Na
njih se sklicujejo mnogi drugi raziskovalci poslovnih modelov, ki bodisi
povzemajo bodisi dograjujejo njihove opredelitve. Kritičnih člankov, ki
bi nakazovali »preboj v razmišljanju«, kot popularizirano označujemo
bistven premik v paradigmi, v izbranih revijah ni zaslediti. To nakazuje,
da se paradigma o poslovnih modelih gradi in da še ni prišla do točke, ko
se pojavljajo drugačne, kritične ugotovitve. V kontekstu preverjanja sta-
nja na področju opredelitev ključnih pojmov zato v nadaljevanju naniza-
mo nekaj opredelitev in pogledamo, kaj jim je skupno.
Goyal, Sergi in Jaiswal (2016, str. 426–427) se navezujejo na Osterwal-
derja in Pigneurja in pravijo: »Osterwalder in Pigneur (2010) opisujeta
poslovni model kot načrt za strategijo, ki pojasnjuje utemeljitev, kako or-
ganizacija ustvarja, posreduje in pridobiva del ustvarjene vrednosti.«
Bucherer, Eisert in Gassmann (2012, str. 184) trdijo: »Poslovni mo-
del je treba razumeti kot nadomestitev ali dopolnitev tradicionalnih enot
analize zaradi spremenjenih gospodarskih razmer (Amit in Zott, 2001).
Včasih se je koncept poslovnega modela nenehno razvijal od tega, da se
je preprosto nanašal na 'logiko podjetja' (Linder in Cantrell 2000) ali na
'način poslovanja', do konceptualnega orodja, ki vključuje različne grad-
nike (npr. Osterwalder, Pigneur in Tucci 2005).«
Angeli in Jaiswal (2016, str. 2) menita: »Obstoječa literatura oprede-
ljuje poslovni model kot ‚strukturno predlogo, ki opisuje, kako izbrano
podjetje posluje s strankami, partnerji in dobavitelji; opisuje način, kako
se povezuje s faktorjem in trgi produktov‘ (Zott in Amit, 2008, str. 3), ki
na koncu prikazuje, kako organizacija ustvarja, posreduje in pridobiva del
ustvarjene vrednosti (Osterwalder in Pigneur 2010).«
ve o poslovnih modelih. Ilustrativen je spodnji tabelarični prikaz števila
člankov na temo poslovnih modelov med letoma 2007 in 2017, ki smo
jih zajeli v naš pregled literature, pri čemer tematska številka revije Long
Range Planning (2010, letnik 43, št. 2–3), ki je vsebovala 19 znanstvenih
člankov na temo poslovnih modelov, ni bila zajeta.
Preglednica 1: Število člankov med letoma 2007 in 2017 v izbranem naboru literature
Leto 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007
Število 14 33 14 7 12 8 11 7 2 3 1
člankov
V znanstvenih revijah v časovnem razponu med letoma 2007 in 2017,
50 ki je bil vključen v našo analizo, so nekateri avtorji, kot so Osterwalder
in Pigneur, Baden-Fuller, Morgan ter Amit in Zott, pogosto citirani. Na
njih se sklicujejo mnogi drugi raziskovalci poslovnih modelov, ki bodisi
povzemajo bodisi dograjujejo njihove opredelitve. Kritičnih člankov, ki
bi nakazovali »preboj v razmišljanju«, kot popularizirano označujemo
bistven premik v paradigmi, v izbranih revijah ni zaslediti. To nakazuje,
da se paradigma o poslovnih modelih gradi in da še ni prišla do točke, ko
se pojavljajo drugačne, kritične ugotovitve. V kontekstu preverjanja sta-
nja na področju opredelitev ključnih pojmov zato v nadaljevanju naniza-
mo nekaj opredelitev in pogledamo, kaj jim je skupno.
Goyal, Sergi in Jaiswal (2016, str. 426–427) se navezujejo na Osterwal-
derja in Pigneurja in pravijo: »Osterwalder in Pigneur (2010) opisujeta
poslovni model kot načrt za strategijo, ki pojasnjuje utemeljitev, kako or-
ganizacija ustvarja, posreduje in pridobiva del ustvarjene vrednosti.«
Bucherer, Eisert in Gassmann (2012, str. 184) trdijo: »Poslovni mo-
del je treba razumeti kot nadomestitev ali dopolnitev tradicionalnih enot
analize zaradi spremenjenih gospodarskih razmer (Amit in Zott, 2001).
Včasih se je koncept poslovnega modela nenehno razvijal od tega, da se
je preprosto nanašal na 'logiko podjetja' (Linder in Cantrell 2000) ali na
'način poslovanja', do konceptualnega orodja, ki vključuje različne grad-
nike (npr. Osterwalder, Pigneur in Tucci 2005).«
Angeli in Jaiswal (2016, str. 2) menita: »Obstoječa literatura oprede-
ljuje poslovni model kot ‚strukturno predlogo, ki opisuje, kako izbrano
podjetje posluje s strankami, partnerji in dobavitelji; opisuje način, kako
se povezuje s faktorjem in trgi produktov‘ (Zott in Amit, 2008, str. 3), ki
na koncu prikazuje, kako organizacija ustvarja, posreduje in pridobiva del
ustvarjene vrednosti (Osterwalder in Pigneur 2010).«
