Page 54 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
Osterwalder in Pigneur (2010, str. 14) sta podala naslednjo opredeli-
tev: »Kanvas poslovnega modela je vizualni grafikon z elementi, ki opi-
sujejo vrednost podjetja, infrastrukturo, kupce in finance. Podjetjem po-
maga pri usklajevanju njihovih dejavnosti s ponazoritvijo morebitnih
kompromisov.« Zato je pomembno, da pri nastajanju grafične ponazori-
tve, reprezentacije podjetja, ki je del procesa inoviranja podjetja, pouda-
rimo pripoved, pogovor o poslovnem modelu, bolj kot sam rezultat, to je
izrisan kanvas ali oblikovan poslovni model. Poudarek v procesu izdelave
kanvasa je torej na procesu govorjenja in ustvarjanja kanvasa namesto na
njegovem posedovanju in branju. Poslovni model in z njim povezani poj-
mi so v glavnem osredotočeni na procese in ne na izdelek sam po sebi, to-
rej na oblikovanje poslovnega modela in ne na »imeti poslovni model«.
Ne obstaja »en sam model poslovnega modela«. Vsako podjetje se mora
54 odločiti, kako želi ustvariti, posredovati in pridobiti del ustvarjene vred-
nosti. To velja za podjetja v vseh sektorjih.
Trajnostni poslovni model
V času okoljskih problemov, globalnega segrevanja ozračja, kopičenja od-
padkov in mnogih drugih okoljskih problemov ter v času lokalnih kon-
fliktov, revščine, neenakosti in teptanja temeljnih človekovih pravic je
vprašanje trajnostnega poslovnega modela ključno. Høgevold idr. (2014,
str. 357) trdijo, da »trajnostni poslovni model temelji na ekonomskih,
socialnih in okoljskih elementih, da bi zagotovili empirične temelje za
ustrezno poslovno teorijo«. Svensson in B. Wagner (2012) trdita, da ob-
stoječa poslovna teorija na splošno ignorira dejstvo, da je Zemlja končni
deležnik in vir, kjer se vse začne in konča. Zott idr. (2011) pa menijo, da je
sprejetje pristopa trajnostnega poslovnega modela (angl. Sustainable Bu-
siness Model) pomagalo razumeti, kako lahko podjetja ustvarjajo vred-
nost ne samo za stranke, temveč tudi za druge deležnike, družbo in/ali
naravno okolje, ter kako se ta vrednost pridobi in posreduje med širok na-
bor zainteresiranih strani.
Lüdeke-Freund (2010) trajnostni poslovni model opredeljuje kot po-
slovni model, ki ustvarja konkurenčno prednost z vrhunsko vrednostjo za
kupca in prispeva k trajnostnemu razvoju podjetja in družbe. Vrsta pri-
znanih avtorjev s področja poslovnih modelov in managementa, kot so
Chesbrough (2010) Osterwalder in Pigneur (2010), Teece (2010) in Zott
idr. (2011), se strinja, da je jedro trajnostnega poslovnega modela še ved-
no ustvarjanje vrednosti za stranke, vendar so vanj vključene okoljske in
družbene koristi. To je v času potrošništva in neracionalne rabe naravnih
Osterwalder in Pigneur (2010, str. 14) sta podala naslednjo opredeli-
tev: »Kanvas poslovnega modela je vizualni grafikon z elementi, ki opi-
sujejo vrednost podjetja, infrastrukturo, kupce in finance. Podjetjem po-
maga pri usklajevanju njihovih dejavnosti s ponazoritvijo morebitnih
kompromisov.« Zato je pomembno, da pri nastajanju grafične ponazori-
tve, reprezentacije podjetja, ki je del procesa inoviranja podjetja, pouda-
rimo pripoved, pogovor o poslovnem modelu, bolj kot sam rezultat, to je
izrisan kanvas ali oblikovan poslovni model. Poudarek v procesu izdelave
kanvasa je torej na procesu govorjenja in ustvarjanja kanvasa namesto na
njegovem posedovanju in branju. Poslovni model in z njim povezani poj-
mi so v glavnem osredotočeni na procese in ne na izdelek sam po sebi, to-
rej na oblikovanje poslovnega modela in ne na »imeti poslovni model«.
Ne obstaja »en sam model poslovnega modela«. Vsako podjetje se mora
54 odločiti, kako želi ustvariti, posredovati in pridobiti del ustvarjene vred-
nosti. To velja za podjetja v vseh sektorjih.
Trajnostni poslovni model
V času okoljskih problemov, globalnega segrevanja ozračja, kopičenja od-
padkov in mnogih drugih okoljskih problemov ter v času lokalnih kon-
fliktov, revščine, neenakosti in teptanja temeljnih človekovih pravic je
vprašanje trajnostnega poslovnega modela ključno. Høgevold idr. (2014,
str. 357) trdijo, da »trajnostni poslovni model temelji na ekonomskih,
socialnih in okoljskih elementih, da bi zagotovili empirične temelje za
ustrezno poslovno teorijo«. Svensson in B. Wagner (2012) trdita, da ob-
stoječa poslovna teorija na splošno ignorira dejstvo, da je Zemlja končni
deležnik in vir, kjer se vse začne in konča. Zott idr. (2011) pa menijo, da je
sprejetje pristopa trajnostnega poslovnega modela (angl. Sustainable Bu-
siness Model) pomagalo razumeti, kako lahko podjetja ustvarjajo vred-
nost ne samo za stranke, temveč tudi za druge deležnike, družbo in/ali
naravno okolje, ter kako se ta vrednost pridobi in posreduje med širok na-
bor zainteresiranih strani.
Lüdeke-Freund (2010) trajnostni poslovni model opredeljuje kot po-
slovni model, ki ustvarja konkurenčno prednost z vrhunsko vrednostjo za
kupca in prispeva k trajnostnemu razvoju podjetja in družbe. Vrsta pri-
znanih avtorjev s področja poslovnih modelov in managementa, kot so
Chesbrough (2010) Osterwalder in Pigneur (2010), Teece (2010) in Zott
idr. (2011), se strinja, da je jedro trajnostnega poslovnega modela še ved-
no ustvarjanje vrednosti za stranke, vendar so vanj vključene okoljske in
družbene koristi. To je v času potrošništva in neracionalne rabe naravnih
