Page 52 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
jega poslovnega modela. Spieth idr. (2016, str. 404) prav tako opozarjajo
na delo Zotta in Amita (2008, str. 19), ki trdita, da sta strategija podje-
tja in njen poslovni model različna konstrukta, ki vplivata na tržno vred-
nost podjetja. Avtorja strategijo in poslovni model podjetja opisujeta kot
dopolnili in ne kot nadomestka. Po njunem mnenju poslovni model za-
gotavlja okvir za ustvarjanje in pridobivanje dela te vrednosti za podjetje.
Prav to odprto polje opredelitev ter njihovega fokusa je tisto, ki še
vedno kliče k znanstvenemu premisleku in opredelitvi poslovnega mode-
la. Eden od stebrov opredelitev poslovnega modela so tudi njegovi grad-
niki, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Gradniki poslovnega modela
V naši analizi smo identificirali različne gradnike poslovnega modela.
52 Schaltegger, Lüdeke-Freund in Hansen (2012, str. 106) se sklicujejo na
Ballonovo (2007, str. 8) delo in navajajo štiri osrednje stebre, ki predsta-
vljajo gradnike poslovnega modela:
– »izdelki in storitve, ki jih podjetje ponuja in predstavljajo po-
membno vrednost za ciljnega kupca (ponudba vrednosti) ter za
katere je kupec pripravljen plačati;
– razmerje, ki ga podjetje ustvari in vzdržuje s stranko, da jo zado-
volji in ustvari trajnostne (tukaj: dolgoročne) prihodke;
– infrastrukturo in mrežo partnerjev, ki sta potrebni za ustvarja-
nje vrednosti in ohranjanje dobrega odnosa s strankami;
– finančne vidike, ki jih je mogoče najti v vseh treh prejšnjih kom-
ponentah, kot so struktura stroškov in prihodkov.«
Taran, Boer in Lindgren (2015, str. 303) razpravljajo o številu sesta-
vin ali, kot pravijo, gradnikov. Morris, M. Schindehutte in Allen (2005,
str. 727) pa predstavljajo »povzetek razpoložljivih perspektiv glede grad-
nikov modela«, v katerem se število komponent (tj. gradnikov) giblje od
treh do osem. Model, opisan v Osterwalder idr. (2005), vključuje devet
gradnikov.
Yang, Evans, D. Vladimirova in P. Rana (2017, str. 1795) predstavijo
različne definicije gradnikov poslovnega modela. Ugotavljajo, da se za ne-
katere avtorje, kot so Osterwalder in Pigneur (2010), Seddon, Lewis, Fre-
eman in Shanks (2004) ter Teece (2010), vrednost v poslovnih modelih
nanaša pretežno na poslovne koristi (npr. dohodek, ugled, dostop do trga)
in izmenjavo s koristmi strank (npr. funkcionalnost, zdravje in varnost,
udobje). V svoji analizi izpostavljajo tudi nekatere druge avtorje, npr. Ma-
gretto (2002), Seddona idr. (2004) ter Zotta, Amita in Masso (2011), ki pa
jega poslovnega modela. Spieth idr. (2016, str. 404) prav tako opozarjajo
na delo Zotta in Amita (2008, str. 19), ki trdita, da sta strategija podje-
tja in njen poslovni model različna konstrukta, ki vplivata na tržno vred-
nost podjetja. Avtorja strategijo in poslovni model podjetja opisujeta kot
dopolnili in ne kot nadomestka. Po njunem mnenju poslovni model za-
gotavlja okvir za ustvarjanje in pridobivanje dela te vrednosti za podjetje.
Prav to odprto polje opredelitev ter njihovega fokusa je tisto, ki še
vedno kliče k znanstvenemu premisleku in opredelitvi poslovnega mode-
la. Eden od stebrov opredelitev poslovnega modela so tudi njegovi grad-
niki, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Gradniki poslovnega modela
V naši analizi smo identificirali različne gradnike poslovnega modela.
52 Schaltegger, Lüdeke-Freund in Hansen (2012, str. 106) se sklicujejo na
Ballonovo (2007, str. 8) delo in navajajo štiri osrednje stebre, ki predsta-
vljajo gradnike poslovnega modela:
– »izdelki in storitve, ki jih podjetje ponuja in predstavljajo po-
membno vrednost za ciljnega kupca (ponudba vrednosti) ter za
katere je kupec pripravljen plačati;
– razmerje, ki ga podjetje ustvari in vzdržuje s stranko, da jo zado-
volji in ustvari trajnostne (tukaj: dolgoročne) prihodke;
– infrastrukturo in mrežo partnerjev, ki sta potrebni za ustvarja-
nje vrednosti in ohranjanje dobrega odnosa s strankami;
– finančne vidike, ki jih je mogoče najti v vseh treh prejšnjih kom-
ponentah, kot so struktura stroškov in prihodkov.«
Taran, Boer in Lindgren (2015, str. 303) razpravljajo o številu sesta-
vin ali, kot pravijo, gradnikov. Morris, M. Schindehutte in Allen (2005,
str. 727) pa predstavljajo »povzetek razpoložljivih perspektiv glede grad-
nikov modela«, v katerem se število komponent (tj. gradnikov) giblje od
treh do osem. Model, opisan v Osterwalder idr. (2005), vključuje devet
gradnikov.
Yang, Evans, D. Vladimirova in P. Rana (2017, str. 1795) predstavijo
različne definicije gradnikov poslovnega modela. Ugotavljajo, da se za ne-
katere avtorje, kot so Osterwalder in Pigneur (2010), Seddon, Lewis, Fre-
eman in Shanks (2004) ter Teece (2010), vrednost v poslovnih modelih
nanaša pretežno na poslovne koristi (npr. dohodek, ugled, dostop do trga)
in izmenjavo s koristmi strank (npr. funkcionalnost, zdravje in varnost,
udobje). V svoji analizi izpostavljajo tudi nekatere druge avtorje, npr. Ma-
gretto (2002), Seddona idr. (2004) ter Zotta, Amita in Masso (2011), ki pa
