Page 51 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Trajnostni poslovni model in navtična industrija 51
Groesser in Jovy (2016, str. 61) povzemata Osterwalderjevo in Pigne-
urjevo opredelitev poslovnega modela, ko pišeta, da »poslovni model pri-
kazuje vsebino, strukturo in upravljanje transakcij, ki so oblikovane tako,
da ustvarjajo vrednost z izkoriščanjem poslovnih priložnosti (Amit in
Zott, 2001, str. 511). Ali pa 'poslovni model opisuje utemeljitev, kako or-
ganizacija ustvarja, posreduje in pridobiva del ustvarjene vrednosti' (Os-
terwalder in Pigneur 2010, str. 55).«
França, Broman, Robèrt, Basile in L. Trygg. (2017, str. 156) le pov-
zamejo opredelitev Osterwalderja in Pigneurja ter na njej gradijo svoj
prispevek: »Osterwalder in Pigneur (2010) opredeljujeta poslovni mo-
del kot utemeljitev, kako organizacija ustvarja, posreduje in pridobiva del
ustvarjene vrednosti vrednost. Avtorja podata praktično orodje za opera-
cionalizacijo le-tega – t. i. kanvas poslovnega modela, ki je postal de facto
standard za razvoj poslovnega modela.«
Večina nanizanih avtorjev poslovni model opisuje in opredeljuje po-
sredno ali neposredno v smislu, kako organizacija ustvarja, posreduje in
pridobiva del ustvarjene vrednosti. To je tudi zelo »osnovna« opredeli-
tev poslovnega modela, ki sta jo oblikovala Osterwalder in Pigneur. Kot
je razvidno iz navedenih opredelitev in tudi sicer v sodobni literaturi na
temo poslovnih modelov, še vedno ni nobene opredelitve ali široko spre-
jetega in skupnega razumevanja med strokovnjaki ter znanstveniki o tem,
kaj je poslovni model.
Večina člankov iz našega vzorca se je osredotočila na poslovni model
kot enoto analize. Nekateri avtorji, npr. Rajala in Westerlund (2008, str.
74), trdijo, da »koncept poslovnega modela vključuje nekatere elemente
poslovne strategije, njegov namen pa je opisati podjetje kot manifestaci-
jo, ki izhaja iz strategije«. Ti avtorji tudi menijo, da je bilo kljub nesklad-
ju in celo zmedi v terminologiji vendarle doseženo soglasje o položaju po-
slovnega modela kot konceptualnega in teoretičnega sloja med poslovno
strategijo in poslovnimi procesi. Če Rajala in Westerlund (2008) izkazu-
jeta povezanost oz. uvrščenost poslovnega modela v obstoječe, morda bi
lahko zapisali »uveljavljene« teoretične koncepte, kot so strategija in po-
slovni procesi, potem med znanstveno literaturo najdemo tudi avtorje, ki
razpravljajo o razliki med strategijo in poslovnim modelom. Naj jih nave-
demo le nekaj: Spieth, Schneckenberg in Matzler (2016, str. 404) ter Ca-
sadesus-Masanell in Ricart (2010, str. 196) predstavljajo okvir za razliko-
vanje med tremi koncepti, to so korporacijska strategija, poslovni model
in taktika. Po njihovem mnenju poslovni model pomeni logiko podjetja
in način delovanja, strategija se nanaša na izbiro poslovnega modela, tak-
tika pa pomeni različne izbire, za katere se odloči podjetje na osnovi svo-
Groesser in Jovy (2016, str. 61) povzemata Osterwalderjevo in Pigne-
urjevo opredelitev poslovnega modela, ko pišeta, da »poslovni model pri-
kazuje vsebino, strukturo in upravljanje transakcij, ki so oblikovane tako,
da ustvarjajo vrednost z izkoriščanjem poslovnih priložnosti (Amit in
Zott, 2001, str. 511). Ali pa 'poslovni model opisuje utemeljitev, kako or-
ganizacija ustvarja, posreduje in pridobiva del ustvarjene vrednosti' (Os-
terwalder in Pigneur 2010, str. 55).«
França, Broman, Robèrt, Basile in L. Trygg. (2017, str. 156) le pov-
zamejo opredelitev Osterwalderja in Pigneurja ter na njej gradijo svoj
prispevek: »Osterwalder in Pigneur (2010) opredeljujeta poslovni mo-
del kot utemeljitev, kako organizacija ustvarja, posreduje in pridobiva del
ustvarjene vrednosti vrednost. Avtorja podata praktično orodje za opera-
cionalizacijo le-tega – t. i. kanvas poslovnega modela, ki je postal de facto
standard za razvoj poslovnega modela.«
Večina nanizanih avtorjev poslovni model opisuje in opredeljuje po-
sredno ali neposredno v smislu, kako organizacija ustvarja, posreduje in
pridobiva del ustvarjene vrednosti. To je tudi zelo »osnovna« opredeli-
tev poslovnega modela, ki sta jo oblikovala Osterwalder in Pigneur. Kot
je razvidno iz navedenih opredelitev in tudi sicer v sodobni literaturi na
temo poslovnih modelov, še vedno ni nobene opredelitve ali široko spre-
jetega in skupnega razumevanja med strokovnjaki ter znanstveniki o tem,
kaj je poslovni model.
Večina člankov iz našega vzorca se je osredotočila na poslovni model
kot enoto analize. Nekateri avtorji, npr. Rajala in Westerlund (2008, str.
74), trdijo, da »koncept poslovnega modela vključuje nekatere elemente
poslovne strategije, njegov namen pa je opisati podjetje kot manifestaci-
jo, ki izhaja iz strategije«. Ti avtorji tudi menijo, da je bilo kljub nesklad-
ju in celo zmedi v terminologiji vendarle doseženo soglasje o položaju po-
slovnega modela kot konceptualnega in teoretičnega sloja med poslovno
strategijo in poslovnimi procesi. Če Rajala in Westerlund (2008) izkazu-
jeta povezanost oz. uvrščenost poslovnega modela v obstoječe, morda bi
lahko zapisali »uveljavljene« teoretične koncepte, kot so strategija in po-
slovni procesi, potem med znanstveno literaturo najdemo tudi avtorje, ki
razpravljajo o razliki med strategijo in poslovnim modelom. Naj jih nave-
demo le nekaj: Spieth, Schneckenberg in Matzler (2016, str. 404) ter Ca-
sadesus-Masanell in Ricart (2010, str. 196) predstavljajo okvir za razliko-
vanje med tremi koncepti, to so korporacijska strategija, poslovni model
in taktika. Po njihovem mnenju poslovni model pomeni logiko podjetja
in način delovanja, strategija se nanaša na izbiro poslovnega modela, tak-
tika pa pomeni različne izbire, za katere se odloči podjetje na osnovi svo-
