Page 56 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 56
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
Načela trajnostnih poslovnih modelov sta predlagala Stubbs in Coc-
klin (2008). Ta načela lahko pomagajo razumeti, katere so ključne značil-
nosti trajnostnega poslovnega modela. Stubbs in Cocklin (2008) sta na-
nizala naslednja načela:
– Trajnostni poslovni model opredeljuje namen poslovanja z go-
spodarskih, okoljskih in s socialnih vidikov hkrati.
– Trajnostni poslovni model pri merjenju uspešnosti uporablja
koncept trojnega izida.
– Trajnostni poslovni model upošteva potrebe več deležnikov in
ne daje prednosti delničarjem.
– Trajnostni poslovni model naravo obravnava kot interesno sku-
pino in spodbuja okoljsko upravljanje.
– Trajnostni poslovni model združuje širši sistem in ozko perspek-
56 tivo na ravni podjetja.
Če bodo podjetja želela pridobiti ali/in ohraniti konkurenčno
prednost in jo hkrati graditi na načelih trojnega izida – torej upoštevati
tudi koristi za širše družbeno in naravno okolje –, bodo morala inovirati
svoje poslovne modele.
Inoviranje poslovnega modela
Obstaja vrsta opredelitev, ki določajo, kaj je inoviranje poslovnega mode-
la. To je močan koncept, mnogo močnejši od danes popularnega razume-
vanja, da vse spreminjamo in se vse spreminja. Najenostavnejše razumeva-
nje inoviranja poslovnega modela je, da to pomeni implementacijo novega
poslovnega modela, ki ga v podjetju še ni bilo (Björkdahl in Holmén,
2013). Berends, Smits, I. Reymen in K. Podoynitsyna (2016) vidijo inovi-
ranje poslovnega modela kot zelo kompleksen proces, ki presega dualistič-
no delitev na aktivnost in kognitivno – razmišljujočo fazo, na snovanje
koncepta in njegovo izvedbo. Nasprotno, avtorji trdijo, da je inoviranje
poslovnega modela kompleksen proces prepletanja aktivnosti in mišlje-
nja. Gre za večplasten in večstopenjski učni proces, ki se dogaja kot po-
tovanje skozi nenehno spreminjajoče se vzorce. Zato, kot pravijo Berends
idr. (2016, str. 200), je »dodatno potrebno pogledati, kateri poslovni mo-
del bo najučinkovitejši. Organizacije morajo zato premisliti, kako lahko
razporedijo in organizirajo učinkovit učni proces, da bi dosegle nov po-
slovni model.«
Posebej pomembno pa je vedeti, da inoviranje poslovnih modelov ni
enako kot inoviranje izdelkov in procesov. Kot menijo Bucherer, Eisert in
Gassmann (2012), je procese in izdelke možno preslikati, kopirati, med-
Načela trajnostnih poslovnih modelov sta predlagala Stubbs in Coc-
klin (2008). Ta načela lahko pomagajo razumeti, katere so ključne značil-
nosti trajnostnega poslovnega modela. Stubbs in Cocklin (2008) sta na-
nizala naslednja načela:
– Trajnostni poslovni model opredeljuje namen poslovanja z go-
spodarskih, okoljskih in s socialnih vidikov hkrati.
– Trajnostni poslovni model pri merjenju uspešnosti uporablja
koncept trojnega izida.
– Trajnostni poslovni model upošteva potrebe več deležnikov in
ne daje prednosti delničarjem.
– Trajnostni poslovni model naravo obravnava kot interesno sku-
pino in spodbuja okoljsko upravljanje.
– Trajnostni poslovni model združuje širši sistem in ozko perspek-
56 tivo na ravni podjetja.
Če bodo podjetja želela pridobiti ali/in ohraniti konkurenčno
prednost in jo hkrati graditi na načelih trojnega izida – torej upoštevati
tudi koristi za širše družbeno in naravno okolje –, bodo morala inovirati
svoje poslovne modele.
Inoviranje poslovnega modela
Obstaja vrsta opredelitev, ki določajo, kaj je inoviranje poslovnega mode-
la. To je močan koncept, mnogo močnejši od danes popularnega razume-
vanja, da vse spreminjamo in se vse spreminja. Najenostavnejše razumeva-
nje inoviranja poslovnega modela je, da to pomeni implementacijo novega
poslovnega modela, ki ga v podjetju še ni bilo (Björkdahl in Holmén,
2013). Berends, Smits, I. Reymen in K. Podoynitsyna (2016) vidijo inovi-
ranje poslovnega modela kot zelo kompleksen proces, ki presega dualistič-
no delitev na aktivnost in kognitivno – razmišljujočo fazo, na snovanje
koncepta in njegovo izvedbo. Nasprotno, avtorji trdijo, da je inoviranje
poslovnega modela kompleksen proces prepletanja aktivnosti in mišlje-
nja. Gre za večplasten in večstopenjski učni proces, ki se dogaja kot po-
tovanje skozi nenehno spreminjajoče se vzorce. Zato, kot pravijo Berends
idr. (2016, str. 200), je »dodatno potrebno pogledati, kateri poslovni mo-
del bo najučinkovitejši. Organizacije morajo zato premisliti, kako lahko
razporedijo in organizirajo učinkovit učni proces, da bi dosegle nov po-
slovni model.«
Posebej pomembno pa je vedeti, da inoviranje poslovnih modelov ni
enako kot inoviranje izdelkov in procesov. Kot menijo Bucherer, Eisert in
Gassmann (2012), je procese in izdelke možno preslikati, kopirati, med-
