Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 117
CVETKA HED@ET TÓTH
in ta definicija bo po njegovem tudi vedno veljavna in aktualna, saj je
»filozofija tisto spoznavno prizadevanje, v katerem gre za vprašanje
po biti«.40 Sámo ontologijo razume tudi kot metafiziko, saj gre za
prvo in najvišjo teorijo o bivajočem, ki je ne povezuje z naukom o
čem onstranskem, ampak z »metafizičnim šokom«,41 namreč da sploh
nekaj je in ne, da ničesar ni. Vsebina tega šoka – zakaj raje ni nič –,
ki ga ponekod imenuje kar »ontološki šok«,42 je izkustvo o tem, da
nekaj je, pomeni, da »ta ’nekaj’ ni neka stvar, temveč moč biti v vsem,
kar je biti deležno«.43
Kljub temu da gre pri Tillichu za očiten vpliv sodobne filozofije,
ki si je prizadevala ponovno obuditi zanimanje za ontologijo, mu je
treba priznati, da je uspel dokaj samostojno premisliti obrat nazaj k
ontologiji oziroma k potrebi po ponovni obuditvi ontologije. Izhaja
iz tega, da vprašanje po biti ni vprašanje po posameznem bivajočem,
po njegovi eksistenci in po njegovem bistvu, ampak je najprej vpra
šanje po tem, kaj sploh pomeni biti. Že človek sam po svoji naravi je
filozof v tem smislu, ker vedno znova postavlja vprašanja po biti. Vse
to je razvidno v mitu, epu, drami, pesništvu, celo v strukturi in po
sameznih besedah vsakega jezika. »To je najenostavnejše, najgloblje in
popolnoma neizčrpno vprašanje – vprašanje, kaj pomeni, če rečemo,
da nekaj je.«44 Prav vsaka filozofija se hote ali nehote ukvarja s tem
vprašanjem in prav vsaka filozofija daje kak posamezen, delni odgo
vor na vprašanje po biti. Ker nobena ne more docela pojasniti tega,
kar je bit, je narava vsake filozofije aporetična, dejstvo, ki ni nemoč
filozofa in filozofije, ampak je povezano samo z naravo bivajočega,
z bitjo samo.
Toda filozof je med drugim filozof tudi zaradi tega, ker ga usmer
ja močna potreba po spoznavanju in razumevanju tega, kar pač je.
Zato filozofsko držo, ki vključuje bistvo in smisel filozofije, Tillich
razume kot izraziti ontološki problem, ta pa po njegovem izhaja samo
iz povsem človeškega položaja; tako njegova ontologija nikakor »ni
40 Prav tam, str. 140–141.
41 Paul Tillich: Systematic Theology 1, str. 163.
42 Prav tam, str. 113.
43 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 133.
44 Prav tam, str. 141.
115
in ta definicija bo po njegovem tudi vedno veljavna in aktualna, saj je
»filozofija tisto spoznavno prizadevanje, v katerem gre za vprašanje
po biti«.40 Sámo ontologijo razume tudi kot metafiziko, saj gre za
prvo in najvišjo teorijo o bivajočem, ki je ne povezuje z naukom o
čem onstranskem, ampak z »metafizičnim šokom«,41 namreč da sploh
nekaj je in ne, da ničesar ni. Vsebina tega šoka – zakaj raje ni nič –,
ki ga ponekod imenuje kar »ontološki šok«,42 je izkustvo o tem, da
nekaj je, pomeni, da »ta ’nekaj’ ni neka stvar, temveč moč biti v vsem,
kar je biti deležno«.43
Kljub temu da gre pri Tillichu za očiten vpliv sodobne filozofije,
ki si je prizadevala ponovno obuditi zanimanje za ontologijo, mu je
treba priznati, da je uspel dokaj samostojno premisliti obrat nazaj k
ontologiji oziroma k potrebi po ponovni obuditvi ontologije. Izhaja
iz tega, da vprašanje po biti ni vprašanje po posameznem bivajočem,
po njegovi eksistenci in po njegovem bistvu, ampak je najprej vpra
šanje po tem, kaj sploh pomeni biti. Že človek sam po svoji naravi je
filozof v tem smislu, ker vedno znova postavlja vprašanja po biti. Vse
to je razvidno v mitu, epu, drami, pesništvu, celo v strukturi in po
sameznih besedah vsakega jezika. »To je najenostavnejše, najgloblje in
popolnoma neizčrpno vprašanje – vprašanje, kaj pomeni, če rečemo,
da nekaj je.«44 Prav vsaka filozofija se hote ali nehote ukvarja s tem
vprašanjem in prav vsaka filozofija daje kak posamezen, delni odgo
vor na vprašanje po biti. Ker nobena ne more docela pojasniti tega,
kar je bit, je narava vsake filozofije aporetična, dejstvo, ki ni nemoč
filozofa in filozofije, ampak je povezano samo z naravo bivajočega,
z bitjo samo.
Toda filozof je med drugim filozof tudi zaradi tega, ker ga usmer
ja močna potreba po spoznavanju in razumevanju tega, kar pač je.
Zato filozofsko držo, ki vključuje bistvo in smisel filozofije, Tillich
razume kot izraziti ontološki problem, ta pa po njegovem izhaja samo
iz povsem človeškega položaja; tako njegova ontologija nikakor »ni
40 Prav tam, str. 140–141.
41 Paul Tillich: Systematic Theology 1, str. 163.
42 Prav tam, str. 113.
43 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 133.
44 Prav tam, str. 141.
115
