Page 154 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 154
RAZPRAVE, [TUDIJE
jevimi zločini in jih potiho obsojali, omogočala nekakšno »notranjo
emigracijo«. Nauk o dveh kraljestvih/regimentih pa je zaradi svoje
dvoumnosti to ločitev političnega področja od vere še dodatno
podkrepil. S tem je lahko nastalo teološko stališče, ki dopušča, da
se vera in vest povsem omejita na cerkev, družbo pa prepustita brez
vestni politiki moči. Tako je, pravi Moltmann, že Bismark dejal, da
se s pridigo na gori ne da vladati državi, in je Nemcem namesto nje
obljubljal »kri in jeklo« (Moltmann, 1997:54). Toda najbolj neza
slišano pri vsem tem je, da so v prvo svetovno vojno šli za »Boga in
cesarja«, v drugo pa za Arijca, torej za nek, sicer ne več »krščanski«,
pa vendar še kako religiozen cilj. S tem je postalo očitno, da so
etablirane krščanske cerkve, tudi ko niso izključne nosilke religioz
nosti neke družbe v poljubni dobi, funkcionalno prilagojene njeni
politični religiji. Moltmann opozori, da sta do istega sklepa prišla
tudi Berger7 in Bellah8 pri svojih raziskavah ameriške politične religije.
Pri tem je Berger za njo uporabljal izraz »religious establishment«,
Bellah pa jo je na sledi Rousseaujevega razlikovanja med človekovo
religijo in religijo državljana (réligion civile) poimenoval »civil religion«
(Moltmann, 1972/1974:324). Če je ta njegov koncept »državljanske«
oz. »meščanske religije« primeren za novoveško oz. sodobno obliko
tega pojava, pa Moltmann, ki mu sledi od začetkov krščanstva,
uporablja tudi splošnejši pojem »politične religije«. Z njim lahko
zajame tako nek antični državni kult kot tudi samop odobe sodobne
meščanske družbe.
TEOLOŠKA KRITIKA POLITIČNE RELIGIJE
Moltmann opazi, da kadarkoli krščanska teologija prične raz
mišljati o svoji politični razsežnosti, vselej odkrije, da to področje že
zasedajo politične religije in politične teologije, pri katerih politični
interesi prevladujejo nad religijo, teologijo in cerkvijo. Že od samega
svojega začetka v politično križanem Jezusu se je krščanstvo moralo
7 Peter Berger, The Noise of Solemn Assemblies: Christian Commitment and the
Religious Establishment in America, New York, 1961
8 Robert Bellah, Civil religion in America, Daedalus, New York, 1967.
152
jevimi zločini in jih potiho obsojali, omogočala nekakšno »notranjo
emigracijo«. Nauk o dveh kraljestvih/regimentih pa je zaradi svoje
dvoumnosti to ločitev političnega področja od vere še dodatno
podkrepil. S tem je lahko nastalo teološko stališče, ki dopušča, da
se vera in vest povsem omejita na cerkev, družbo pa prepustita brez
vestni politiki moči. Tako je, pravi Moltmann, že Bismark dejal, da
se s pridigo na gori ne da vladati državi, in je Nemcem namesto nje
obljubljal »kri in jeklo« (Moltmann, 1997:54). Toda najbolj neza
slišano pri vsem tem je, da so v prvo svetovno vojno šli za »Boga in
cesarja«, v drugo pa za Arijca, torej za nek, sicer ne več »krščanski«,
pa vendar še kako religiozen cilj. S tem je postalo očitno, da so
etablirane krščanske cerkve, tudi ko niso izključne nosilke religioz
nosti neke družbe v poljubni dobi, funkcionalno prilagojene njeni
politični religiji. Moltmann opozori, da sta do istega sklepa prišla
tudi Berger7 in Bellah8 pri svojih raziskavah ameriške politične religije.
Pri tem je Berger za njo uporabljal izraz »religious establishment«,
Bellah pa jo je na sledi Rousseaujevega razlikovanja med človekovo
religijo in religijo državljana (réligion civile) poimenoval »civil religion«
(Moltmann, 1972/1974:324). Če je ta njegov koncept »državljanske«
oz. »meščanske religije« primeren za novoveško oz. sodobno obliko
tega pojava, pa Moltmann, ki mu sledi od začetkov krščanstva,
uporablja tudi splošnejši pojem »politične religije«. Z njim lahko
zajame tako nek antični državni kult kot tudi samop odobe sodobne
meščanske družbe.
TEOLOŠKA KRITIKA POLITIČNE RELIGIJE
Moltmann opazi, da kadarkoli krščanska teologija prične raz
mišljati o svoji politični razsežnosti, vselej odkrije, da to področje že
zasedajo politične religije in politične teologije, pri katerih politični
interesi prevladujejo nad religijo, teologijo in cerkvijo. Že od samega
svojega začetka v politično križanem Jezusu se je krščanstvo moralo
7 Peter Berger, The Noise of Solemn Assemblies: Christian Commitment and the
Religious Establishment in America, New York, 1961
8 Robert Bellah, Civil religion in America, Daedalus, New York, 1967.
152
