Page 15 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 15
RAZPRAVE, [TUDIJE
Mihael Kuzmi~
VERSKA DEDI[^INA PROTESTANTOV
IN NJIHOVA IDENTITETA
Primer protestantskih cerkva v Sloveniji v 20. stoletju
UVOD
V pričujoči razpravi uporabljamo naziv protestanti, protestantski
za vse tiste kristjane v protestantskih cerkvah in tudi za same cerkve,
ki izvirajo neposredno ali posredno po svoji ekleziološki obliki in
evangelijski vsebini iz vseh treh smeri reformacije v 16. stoletju:
nemške Luthrove, švicarske Calvinove in anabaptistične. Vsem tem
cerkvam je skupna predanost načelom Svetega pisma, čeprav se v
teoloških poudarkih in v cerkveni praksi med seboj razlikujejo.
Ob vprašanju verske dediščine se ne bomo ukvarjali predvsem
z zaslugami in pomenom delovanja slovenskih protestantov v 16.
stoletju, kar je bilo v naši zgodovini zelo pomembno tako za versko
stran življenja kot tudi za druga področja osebnega in cerkvenega,
tudi narodovega življenja (jezik, literatura, šolstvo, narodna ozave
ščenost). Osredotočili se bomo na 20. stoletje, v katerem je bila ohra
njena kontinuiteta protetantske evangeličanske cerkve iz 16. stoletja
in so se pojavile tudi nove cerkve, ki imajo v svojem nauku in praksi
nekatere prvine anabaptistične reformacijske prakse in nauka. V času
svojega obstoja in delovanja do konca 20. stoletja so namreč njihovi
dejavni in biblično ter teološko podkovani pripadniki ustvarili obsež
no bogastvo teoloških spisov in kulture, prežeto z biblično prote
stantsko tematiko ali vsaj primesjo. Zaradi nespodbudnega okolja,
preskromne organiziranosti in pomanjkanja materialnih sredstev je
ta dediščina do zdaj ostala slabo znana ali pa sploh neznana.
Glede na poudarek demokratičnosti v protestantski sferi in decen
tralizirano versko vodenje obstaja večje število protestantskih cerkva,
13
Mihael Kuzmi~
VERSKA DEDI[^INA PROTESTANTOV
IN NJIHOVA IDENTITETA
Primer protestantskih cerkva v Sloveniji v 20. stoletju
UVOD
V pričujoči razpravi uporabljamo naziv protestanti, protestantski
za vse tiste kristjane v protestantskih cerkvah in tudi za same cerkve,
ki izvirajo neposredno ali posredno po svoji ekleziološki obliki in
evangelijski vsebini iz vseh treh smeri reformacije v 16. stoletju:
nemške Luthrove, švicarske Calvinove in anabaptistične. Vsem tem
cerkvam je skupna predanost načelom Svetega pisma, čeprav se v
teoloških poudarkih in v cerkveni praksi med seboj razlikujejo.
Ob vprašanju verske dediščine se ne bomo ukvarjali predvsem
z zaslugami in pomenom delovanja slovenskih protestantov v 16.
stoletju, kar je bilo v naši zgodovini zelo pomembno tako za versko
stran življenja kot tudi za druga področja osebnega in cerkvenega,
tudi narodovega življenja (jezik, literatura, šolstvo, narodna ozave
ščenost). Osredotočili se bomo na 20. stoletje, v katerem je bila ohra
njena kontinuiteta protetantske evangeličanske cerkve iz 16. stoletja
in so se pojavile tudi nove cerkve, ki imajo v svojem nauku in praksi
nekatere prvine anabaptistične reformacijske prakse in nauka. V času
svojega obstoja in delovanja do konca 20. stoletja so namreč njihovi
dejavni in biblično ter teološko podkovani pripadniki ustvarili obsež
no bogastvo teoloških spisov in kulture, prežeto z biblično prote
stantsko tematiko ali vsaj primesjo. Zaradi nespodbudnega okolja,
preskromne organiziranosti in pomanjkanja materialnih sredstev je
ta dediščina do zdaj ostala slabo znana ali pa sploh neznana.
Glede na poudarek demokratičnosti v protestantski sferi in decen
tralizirano versko vodenje obstaja večje število protestantskih cerkva,
13
