Page 17 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 17
MIHAEL KUZMI^
z namenom, da bi vernikom omogočili pravilno razumevanje Božje
besede.
Na slovenskih tleh je protireformacija zavrla ali celo uničila pro
testantsko literarno dejavnost,2 ki se je začela obnavljati šele nekaj
stoletij pozneje med Ogrskimi Slovenci (v današnjem Prekmurju)
leta 1715.3 Temu prvemu knjižnemu delu je sledilo več naslednjih,
kar je spodbudilo tudi Rimskokatoliško cerkev k pisanju in izdajanju
verskih knjig. Prvi in najpomembnejši je bil duhovnik Mikloš Küzm ič.
(Novak, Vilko, 1976: 54–60).
Na začetku 20. stoletja so se pojavile nove protestantske verske
skupnosti, ki so prerasle v cerkve. Evang eličanska cerkev je dobila v
Sloveniji po prvi svetovni vojni slovenski in nemški seniorat (Kerč
mar, 1995:172-173), Reformirana cerkev je nadaljevala kalvinsko
versko tradicijo (Janežič, 1986:186-187), iz anabaptistične podstati pa
so nastale in se v Sloveniji organizirano pojavile Baptistična cerkev
(Janežič, 1986:33–34),4 Binkoštna cerkev (Janežič, 1986:36-38),5 Brat
ska cerkev (Janežič, 1986:116-117; Jovan ović, 2005) in Adventistična
cerkev (Janežič, 1986:13-15).
Vse naštete cerkve lahko uvrstimo v skupni pojem protestantska
cerkev, saj izhajajo iz reformacijskega gibanja v 16. stoletju, ne glede
na to, ali so imele svoje duhovne korenine v nemški reformaciji
Luthrove smeri, švicarski reformaciji Calvinove smeri ali v anabap
tistični reformaciji švicarsko-bavarskega območja. V tem širokem
2 Protireformacijsko sežiganje knjig je prizaneslo Dalmatinovi Bibliji, za
katero je škof Tomaž Hren 21. julija 1602 dobil od papeža dovoljenje, da jo
smejo katoliški duhovniki uporabljati pri bogoslužjih. Iz knjige so odstranili
teološki uvod.
3 Franc Temlim, Mali Katechismus, tou je tou krátki návuk vőre kerschánszke
dávno nigda, po D. Luther Martonni z szvétoga piszma vküp zebráni ino za
drouvne Deczé volo szpiszani. Zdai pak na szlovenszki jezik preloseni. Stampano
v-Saxonii v-meszti Halla imenüvanom po Zeitler Andrasi. Anno 1715. 48 str.
8*. Faksimile s spremno besedo Mihaela Kuzmiča je leta 1986 izdala Pomurska
založba v Murski Soboti.
4 Dne 24. oktobra 2003 je bila v Trbovljah svečanost ob osemdesetletnici
baptistične cerkve v Trbovljah in s tem hkrati v Sloveniji.
5 Dne 28. septembra 2003 je bila v Veščici in Murski Soboti svečanost ob
70-letnici binkoštnega gibanja v Sloveniji.
15
z namenom, da bi vernikom omogočili pravilno razumevanje Božje
besede.
Na slovenskih tleh je protireformacija zavrla ali celo uničila pro
testantsko literarno dejavnost,2 ki se je začela obnavljati šele nekaj
stoletij pozneje med Ogrskimi Slovenci (v današnjem Prekmurju)
leta 1715.3 Temu prvemu knjižnemu delu je sledilo več naslednjih,
kar je spodbudilo tudi Rimskokatoliško cerkev k pisanju in izdajanju
verskih knjig. Prvi in najpomembnejši je bil duhovnik Mikloš Küzm ič.
(Novak, Vilko, 1976: 54–60).
Na začetku 20. stoletja so se pojavile nove protestantske verske
skupnosti, ki so prerasle v cerkve. Evang eličanska cerkev je dobila v
Sloveniji po prvi svetovni vojni slovenski in nemški seniorat (Kerč
mar, 1995:172-173), Reformirana cerkev je nadaljevala kalvinsko
versko tradicijo (Janežič, 1986:186-187), iz anabaptistične podstati pa
so nastale in se v Sloveniji organizirano pojavile Baptistična cerkev
(Janežič, 1986:33–34),4 Binkoštna cerkev (Janežič, 1986:36-38),5 Brat
ska cerkev (Janežič, 1986:116-117; Jovan ović, 2005) in Adventistična
cerkev (Janežič, 1986:13-15).
Vse naštete cerkve lahko uvrstimo v skupni pojem protestantska
cerkev, saj izhajajo iz reformacijskega gibanja v 16. stoletju, ne glede
na to, ali so imele svoje duhovne korenine v nemški reformaciji
Luthrove smeri, švicarski reformaciji Calvinove smeri ali v anabap
tistični reformaciji švicarsko-bavarskega območja. V tem širokem
2 Protireformacijsko sežiganje knjig je prizaneslo Dalmatinovi Bibliji, za
katero je škof Tomaž Hren 21. julija 1602 dobil od papeža dovoljenje, da jo
smejo katoliški duhovniki uporabljati pri bogoslužjih. Iz knjige so odstranili
teološki uvod.
3 Franc Temlim, Mali Katechismus, tou je tou krátki návuk vőre kerschánszke
dávno nigda, po D. Luther Martonni z szvétoga piszma vküp zebráni ino za
drouvne Deczé volo szpiszani. Zdai pak na szlovenszki jezik preloseni. Stampano
v-Saxonii v-meszti Halla imenüvanom po Zeitler Andrasi. Anno 1715. 48 str.
8*. Faksimile s spremno besedo Mihaela Kuzmiča je leta 1986 izdala Pomurska
založba v Murski Soboti.
4 Dne 24. oktobra 2003 je bila v Trbovljah svečanost ob osemdesetletnici
baptistične cerkve v Trbovljah in s tem hkrati v Sloveniji.
5 Dne 28. septembra 2003 je bila v Veščici in Murski Soboti svečanost ob
70-letnici binkoštnega gibanja v Sloveniji.
15
