Page 224 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 224
RAZGLEDI, VPOGLEDI
REFORMACIJA V TRSTU IN KOPRU
Ne moremo govoriti o reformaciji v Benečiji-Julijski krajini, ne
da bi začeli pri njeni najbolj reprezentančni osebnosti: Petru Pavlu
Vergeriju mlajšem. Rodil se je v Kopru leta 1498, študiral pravo in
diplomiral v Padovi, opravljal je poklic prokurista, sodnika in uni
verzitetnega profesorja. Leta 1533 je bil imenovan za papeškega
nuncija pri habsburškem cesarstvu, nato je bil z isto funkcijo poslan
k nemškim knezom zaradi priprav na ekumenski koncil. Leta 1536
se je vrnil v Koper kot škof in ostal – razen v letih 1540–41, ko je bil
ponovno imenovan za papeškega nuncija – ostal na tem položaju do
leta 1548, ko je v njem dozorela spreobrnitev. Zaradi inkvizicijske
cenzure, ki mu je odvzela škofovsko funkcijo ravno zaradi njegove
drugovernosti,si je Vergerij poiskal zatočišče v Švici. Med sedem
najstimi leti izgnanstva si je na vso moč prizadeval za razširitev
Evangelija v Istri ter Benečiji-Julijski krajini, bodisi s pripravo doktri
nalnih traktatov bodisi s širjenjem besedil, pa tudi s podpiranjem
reformatorjev in skrivnim obiskovanjem vernikov, ki so še ostali v
tistih krajih. Ni pisal za teologe, temveč za laike, v svojih dejanjih se
ni nikoli dokončno predal, marveč vselej gojil upanje, da bo obudil k
življenju versko reformacijo v Italiji.
Leta 1534 piše Vergerij z Dunaja – še vedno papežev zaupni mož –
pismo Klementu VII., da »v Trstu zelo dobro poganja luteranstvo, ki
je prišlo prek trgovine iz Nemčije«. S tega zornega kota je bil Trst še
vedno nevarno mesto: aktivno pristanišče ter točka, ki je povezovala
severno Evropo in Mediteran. Skozi mesto so se vrstili ljudje vseh
kultur in religij; čez tržaško pristanišče so trgovci iz Nemčije prihajali
do Jadrana in očitno je, da se je z njihovo pomočjo versko pričevanje
širilo v mestu in okolici. Sam Vergerij potrjuje to tezo, ko obvešča, da
»zunaj Trsta se je ta kuga (evangelijski nauk) dobro prijel v mestu,
imenovanem Piran, kjer nekateri uporniki javno hodijo in okužujejo
duše tistih preprostih ljudi«. Vergerij je zelo zaskrbljen zaradi nevar
nosti te doktrine: na preproste duše, pravi, se prijema z veliko lah
koto. V svoji ostrini, naperjeni proti reformaciji, Vergerij na koncu
izrazi skoraj preroško napoved: »Če med tiste preproste ume prodre
luteranska sekta (…) bo Vaše gospostvo kmalu videlo (…) vse okoliške
222
REFORMACIJA V TRSTU IN KOPRU
Ne moremo govoriti o reformaciji v Benečiji-Julijski krajini, ne
da bi začeli pri njeni najbolj reprezentančni osebnosti: Petru Pavlu
Vergeriju mlajšem. Rodil se je v Kopru leta 1498, študiral pravo in
diplomiral v Padovi, opravljal je poklic prokurista, sodnika in uni
verzitetnega profesorja. Leta 1533 je bil imenovan za papeškega
nuncija pri habsburškem cesarstvu, nato je bil z isto funkcijo poslan
k nemškim knezom zaradi priprav na ekumenski koncil. Leta 1536
se je vrnil v Koper kot škof in ostal – razen v letih 1540–41, ko je bil
ponovno imenovan za papeškega nuncija – ostal na tem položaju do
leta 1548, ko je v njem dozorela spreobrnitev. Zaradi inkvizicijske
cenzure, ki mu je odvzela škofovsko funkcijo ravno zaradi njegove
drugovernosti,si je Vergerij poiskal zatočišče v Švici. Med sedem
najstimi leti izgnanstva si je na vso moč prizadeval za razširitev
Evangelija v Istri ter Benečiji-Julijski krajini, bodisi s pripravo doktri
nalnih traktatov bodisi s širjenjem besedil, pa tudi s podpiranjem
reformatorjev in skrivnim obiskovanjem vernikov, ki so še ostali v
tistih krajih. Ni pisal za teologe, temveč za laike, v svojih dejanjih se
ni nikoli dokončno predal, marveč vselej gojil upanje, da bo obudil k
življenju versko reformacijo v Italiji.
Leta 1534 piše Vergerij z Dunaja – še vedno papežev zaupni mož –
pismo Klementu VII., da »v Trstu zelo dobro poganja luteranstvo, ki
je prišlo prek trgovine iz Nemčije«. S tega zornega kota je bil Trst še
vedno nevarno mesto: aktivno pristanišče ter točka, ki je povezovala
severno Evropo in Mediteran. Skozi mesto so se vrstili ljudje vseh
kultur in religij; čez tržaško pristanišče so trgovci iz Nemčije prihajali
do Jadrana in očitno je, da se je z njihovo pomočjo versko pričevanje
širilo v mestu in okolici. Sam Vergerij potrjuje to tezo, ko obvešča, da
»zunaj Trsta se je ta kuga (evangelijski nauk) dobro prijel v mestu,
imenovanem Piran, kjer nekateri uporniki javno hodijo in okužujejo
duše tistih preprostih ljudi«. Vergerij je zelo zaskrbljen zaradi nevar
nosti te doktrine: na preproste duše, pravi, se prijema z veliko lah
koto. V svoji ostrini, naperjeni proti reformaciji, Vergerij na koncu
izrazi skoraj preroško napoved: »Če med tiste preproste ume prodre
luteranska sekta (…) bo Vaše gospostvo kmalu videlo (…) vse okoliške
222
