Page 223 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 223
PAOLO JUGOVAC
Očitno, če lahko danes definiramo z neko določeno jasnostjo te
razlike, tega pa zagotovo ne moremo reči za 16. stoletje, ko sta bili
obe doktrini šele v nastajanju in ko je bila zgodovinska ter politična
situacija (predvsem inkvizicijski pregoni) veliko bolj naklonjena
prepletanju pogledov ter srečanju med vernimi kakor pa kontra
poziciji s formalnega zornega kota. Zaradi te različnosti mnenj
in interpretacij pa je po drugi strani včasih oteženo razumevanje
posam eznih aspektov evangelijskega razvoja v 16. stoletju: mnogo je
doktrinalnih deviacij, ki so se razvile v tem obdobju, in če lahko vsaj
glavne zlahka identificiramo in jih razvrstimo, brž ko imamo zadost
no dokumentacijo o njihovem razvoju in o njihovih domnevnih
doktrinalnih osnovah (na primer socinijanizem in antitrinitarizem),
ni tako lahko razumeti v posameznih skupnostih, kdaj in v kakšni
meri je zmota determinirala določeno situacijo, sedaj že izven klasič
nih evangelijskih kanonov.
Položaja namreč največkrat ne pomagajo razjasniti dokumenti iz
tistega obdobja: pogosto so namreč edina pričevanja, do katerih smo
prišli, le zabeležena v zapisnikih inkvizicijskih procesov, v spontanih
priznanjih in tajnih ovadbah, ki so jih renegati ali sovražniki vernikov
podajali inkvizicijskim sodnikom. Ni težko razumeti, da nobena izmed
treh vrst takih pričevanj ni tako zelo objektivna, da bi jo kazalo dosledno
upoštevati. Prav tako pa je treba te inačice tudi ustrezno »filtrirati«, da
bi prišli do bistva. Pri tem moramo po eni strani pozorno brati med
vrsticami, da bi razumeli tudi tisto, kar ni bilo povedano, po drugi
strani pa ne gre dajati prevelike teže pretirav anjem, tako v pozitivni kot
v negativni smeri. In pogosto, glede na to, da dokumenti niso vselej
lahko dostopni, strokovnjakom pri delu ni v pomoč niti pristranskost, s
katero so ti dokumenti predstavljeni v določenih zgodovinskih tekstih,
ki so jih imeli strokovnjaki možnost pregledati.
Zdelo se nam je smotrno že na začetku pojasniti probleme in te
žave, na katere naletimo, ko želimo postaviti sintezo – ta je tudi zara
di tega nepopolna in pomanjkljiva – o tem pomembnem socialnem
aspektu sodobne zgodovine, kot lahko označimo reformacijo v Istri.
V pričujoči razlagi bomo poskušali snov obravnavati najprej na
podlagi dokumentov iz tistega obdobja. Te dokumente navajajo tudi
v nekaterih drugih poglavitnih tekstih, ki obravnavajo isto tematiko.
221
Očitno, če lahko danes definiramo z neko določeno jasnostjo te
razlike, tega pa zagotovo ne moremo reči za 16. stoletje, ko sta bili
obe doktrini šele v nastajanju in ko je bila zgodovinska ter politična
situacija (predvsem inkvizicijski pregoni) veliko bolj naklonjena
prepletanju pogledov ter srečanju med vernimi kakor pa kontra
poziciji s formalnega zornega kota. Zaradi te različnosti mnenj
in interpretacij pa je po drugi strani včasih oteženo razumevanje
posam eznih aspektov evangelijskega razvoja v 16. stoletju: mnogo je
doktrinalnih deviacij, ki so se razvile v tem obdobju, in če lahko vsaj
glavne zlahka identificiramo in jih razvrstimo, brž ko imamo zadost
no dokumentacijo o njihovem razvoju in o njihovih domnevnih
doktrinalnih osnovah (na primer socinijanizem in antitrinitarizem),
ni tako lahko razumeti v posameznih skupnostih, kdaj in v kakšni
meri je zmota determinirala določeno situacijo, sedaj že izven klasič
nih evangelijskih kanonov.
Položaja namreč največkrat ne pomagajo razjasniti dokumenti iz
tistega obdobja: pogosto so namreč edina pričevanja, do katerih smo
prišli, le zabeležena v zapisnikih inkvizicijskih procesov, v spontanih
priznanjih in tajnih ovadbah, ki so jih renegati ali sovražniki vernikov
podajali inkvizicijskim sodnikom. Ni težko razumeti, da nobena izmed
treh vrst takih pričevanj ni tako zelo objektivna, da bi jo kazalo dosledno
upoštevati. Prav tako pa je treba te inačice tudi ustrezno »filtrirati«, da
bi prišli do bistva. Pri tem moramo po eni strani pozorno brati med
vrsticami, da bi razumeli tudi tisto, kar ni bilo povedano, po drugi
strani pa ne gre dajati prevelike teže pretirav anjem, tako v pozitivni kot
v negativni smeri. In pogosto, glede na to, da dokumenti niso vselej
lahko dostopni, strokovnjakom pri delu ni v pomoč niti pristranskost, s
katero so ti dokumenti predstavljeni v določenih zgodovinskih tekstih,
ki so jih imeli strokovnjaki možnost pregledati.
Zdelo se nam je smotrno že na začetku pojasniti probleme in te
žave, na katere naletimo, ko želimo postaviti sintezo – ta je tudi zara
di tega nepopolna in pomanjkljiva – o tem pomembnem socialnem
aspektu sodobne zgodovine, kot lahko označimo reformacijo v Istri.
V pričujoči razlagi bomo poskušali snov obravnavati najprej na
podlagi dokumentov iz tistega obdobja. Te dokumente navajajo tudi
v nekaterih drugih poglavitnih tekstih, ki obravnavajo isto tematiko.
221
