Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 100
RAZPRAVE, [TUDIJE
je le objektivno-informacijski. V pridigi ni elementov žalovanja niti
drugih kazalcev, ki bi napeljevali na zaključek, da gre za nagrobni
spominski govor. V razkrivanju Trubarjevega življenja izhaja iz raz
mer stvarnega prostora in časa, vendar pa osvetljuje le njegov delovni
opus, medtem ko celovita značajska, psihološka in vizualna podoba35
ostaja zakrita. Ker so ob vsakem pomembnejšem dogodku navedene
ustrezne letnice, pa celotno besedilo predstavlja svojevrsten zgodo
vinski dokument.
Matija Trost in primerjava Primoža Trubarja
z Martinom Luthrom
Trostov delež v slovenski različici Andreæjve knjige je takle: pre
vedel je celotno besedilo pridige, dopolnil Trubarjeve življenjepisne
podatke (v prevodu biografskega dela pridige je pripisal nov podatek,
namreč ime Trubarjeve matere)36 in dodal lastne, v latinščini napisane
hvalilne pesmi v čast Primoža Trubarja. Mirko Rupel o Trostovi
objavi piše: »Trostova knjiga je ena najlepših počastitev našega prvega
pisatelja in kaže, kako so ga sodobniki spoštovali in ljubili ter hoteli
ohraniti njegov spomin mladim in novim slovenskim rodovom.«37
Med Trostovimi verzificiranimi hvalnicami Rupel pripisuje naj
večjo težo zadnji, četrti pesmi, v kateri Trost primerja Trubarja z
Luthrom. Hvalnica se začne z ugotovitvijo, da je zaradi medsebojne
podobnosti oziroma enakosti Nemcem dovoljeno primerjati Luthra
z Elijo, Slovencem pa Trubarja z Luthrom. Temu sledijo ustrezna
pojasnila, s katerimi avtor utemelji uvodno ugotovitev. Navede, da
sta oba vedno ljubila Boga in predano prebirala sveto Biblijo. Petnajst
let sta maševala, preden se jima je porodil globok sum v koristnost
maše. Iz biblijskega besedila sta spoznala, da maša le zakriva smisel
vere in pomen Kristusovega odrešenja. Zato sta jo opustila in vsak v
35 Je pa pomembno, da je bila v analizirani izdaji takoj za naslovnim listom prvič
objavljena Trubarjeva lesorezna podoba, sicer delo Jacoba Lederleina, ki še danes
velja za najbolj reprezentativno znano sočasno zgodovinsko upodobitev našega
reformatorja.
36 Boris Golec, 2008, 210.
37 Mirko Rupel, 1966, 41.
100
je le objektivno-informacijski. V pridigi ni elementov žalovanja niti
drugih kazalcev, ki bi napeljevali na zaključek, da gre za nagrobni
spominski govor. V razkrivanju Trubarjevega življenja izhaja iz raz
mer stvarnega prostora in časa, vendar pa osvetljuje le njegov delovni
opus, medtem ko celovita značajska, psihološka in vizualna podoba35
ostaja zakrita. Ker so ob vsakem pomembnejšem dogodku navedene
ustrezne letnice, pa celotno besedilo predstavlja svojevrsten zgodo
vinski dokument.
Matija Trost in primerjava Primoža Trubarja
z Martinom Luthrom
Trostov delež v slovenski različici Andreæjve knjige je takle: pre
vedel je celotno besedilo pridige, dopolnil Trubarjeve življenjepisne
podatke (v prevodu biografskega dela pridige je pripisal nov podatek,
namreč ime Trubarjeve matere)36 in dodal lastne, v latinščini napisane
hvalilne pesmi v čast Primoža Trubarja. Mirko Rupel o Trostovi
objavi piše: »Trostova knjiga je ena najlepših počastitev našega prvega
pisatelja in kaže, kako so ga sodobniki spoštovali in ljubili ter hoteli
ohraniti njegov spomin mladim in novim slovenskim rodovom.«37
Med Trostovimi verzificiranimi hvalnicami Rupel pripisuje naj
večjo težo zadnji, četrti pesmi, v kateri Trost primerja Trubarja z
Luthrom. Hvalnica se začne z ugotovitvijo, da je zaradi medsebojne
podobnosti oziroma enakosti Nemcem dovoljeno primerjati Luthra
z Elijo, Slovencem pa Trubarja z Luthrom. Temu sledijo ustrezna
pojasnila, s katerimi avtor utemelji uvodno ugotovitev. Navede, da
sta oba vedno ljubila Boga in predano prebirala sveto Biblijo. Petnajst
let sta maševala, preden se jima je porodil globok sum v koristnost
maše. Iz biblijskega besedila sta spoznala, da maša le zakriva smisel
vere in pomen Kristusovega odrešenja. Zato sta jo opustila in vsak v
35 Je pa pomembno, da je bila v analizirani izdaji takoj za naslovnim listom prvič
objavljena Trubarjeva lesorezna podoba, sicer delo Jacoba Lederleina, ki še danes
velja za najbolj reprezentativno znano sočasno zgodovinsko upodobitev našega
reformatorja.
36 Boris Golec, 2008, 210.
37 Mirko Rupel, 1966, 41.
100
