Page 98 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 98
RAZPRAVE, [TUDIJE
enot, značilnih za pridigo. V popolni odsotnosti religioznih ele
mentov je sestavljen del, ki obsega podatke o Trubarjevem rojstvu,
starših in šolanju. Gre za faktografske podatke, katerih monotonost
je nekoliko razbita z obrobnimi dodatnimi navedbami, npr. da je
Trubar »rojen v Deželi Kranjski, na Raščici (pod turjaškimi gospodi
ali Auerspergi), natančneje tri milje od Ljubljane«,32 oziroma z manj
neposrednostmi: »Rojen je bil v 1508. letu po Kristusovem rojstvu – v
času, ko se je pokojni cesar Maksimilijan /I./ vojskoval zoper Benetke
in zavzel Trst.«33 V nadaljevanju izvemo, da je pred nami življenjepis
duhovnika, da njegovi nazori odstopajo od tradicionalnih nazorov
katoliške Cerkve in da zaradi tega prihaja v konf likt z njenimi
vodilnimi predstavniki. Nato nas avtor seznani tudi s ključnim
verskim načelom: »/D/a le skozi samo vero v Jezusa Kristusa po
stanemo pred Bogom pravični in zveličani.« Potem beseda steče tudi
o Trubarjevi verski pripadnosti, njegovem duhovništvu, odnosu do
drugih ljudi in verski zavzetosti. Tako poslušalci izvemo, da je Trubar
»postal pravi kristjan in bil potrjen v pravi veri, […] bil zvest evan
gelijski pridigar, […] se odločil oditi na Kranjsko in pridigati svojim
ljubim Krajncem, […] zvesto služil cerkvi, […] je svojo vero spoznal
z neustrašnim srcem, se ni sramoval svojega nauka, […] do vseh bil
krotak in prijazen, še posebno je revnim rad pomagal, tudi tistim, ki
tega niso bili vredni«. Pri svojih navedbah o življenjski poti Primoža
Trubarja (z izjemo dela, ki obravnava njegove zadnje dni življenja)
je avtor izrekel tudi nekaj vrednostnih sodb in komentarjev, npr.:
»To so počeli zato, ker so imeli od tega veliko dobička in so dobro
živeli. […] (Z)ačel pridigati zoper takšno malikovanje […] (Z) njegovo
pom očjo in s pomočjo Svetega Duha je v Kranjski in drugih deželah
veliko ljudi prišlo do pravega spoznanja in resnice. [...] (N)jegovi
nasprotniki pa so njega in ostale prave pridigarje po krivici dolžili,
da učijo narobe. […] (Č)eprav od tega sam ni imel vidne koristi, si je
na ta način utiral pot v nebesa, […] (s)aj jih je skozi te prevode veliko
prišlo do pravega in zveličavnega spoznanja Jezusa Kristusa, za kar
gre zahvala Bogu.«
32 Matija Trost, 2009, 106.
33 M. Trost, n.d.
98
enot, značilnih za pridigo. V popolni odsotnosti religioznih ele
mentov je sestavljen del, ki obsega podatke o Trubarjevem rojstvu,
starših in šolanju. Gre za faktografske podatke, katerih monotonost
je nekoliko razbita z obrobnimi dodatnimi navedbami, npr. da je
Trubar »rojen v Deželi Kranjski, na Raščici (pod turjaškimi gospodi
ali Auerspergi), natančneje tri milje od Ljubljane«,32 oziroma z manj
neposrednostmi: »Rojen je bil v 1508. letu po Kristusovem rojstvu – v
času, ko se je pokojni cesar Maksimilijan /I./ vojskoval zoper Benetke
in zavzel Trst.«33 V nadaljevanju izvemo, da je pred nami življenjepis
duhovnika, da njegovi nazori odstopajo od tradicionalnih nazorov
katoliške Cerkve in da zaradi tega prihaja v konf likt z njenimi
vodilnimi predstavniki. Nato nas avtor seznani tudi s ključnim
verskim načelom: »/D/a le skozi samo vero v Jezusa Kristusa po
stanemo pred Bogom pravični in zveličani.« Potem beseda steče tudi
o Trubarjevi verski pripadnosti, njegovem duhovništvu, odnosu do
drugih ljudi in verski zavzetosti. Tako poslušalci izvemo, da je Trubar
»postal pravi kristjan in bil potrjen v pravi veri, […] bil zvest evan
gelijski pridigar, […] se odločil oditi na Kranjsko in pridigati svojim
ljubim Krajncem, […] zvesto služil cerkvi, […] je svojo vero spoznal
z neustrašnim srcem, se ni sramoval svojega nauka, […] do vseh bil
krotak in prijazen, še posebno je revnim rad pomagal, tudi tistim, ki
tega niso bili vredni«. Pri svojih navedbah o življenjski poti Primoža
Trubarja (z izjemo dela, ki obravnava njegove zadnje dni življenja)
je avtor izrekel tudi nekaj vrednostnih sodb in komentarjev, npr.:
»To so počeli zato, ker so imeli od tega veliko dobička in so dobro
živeli. […] (Z)ačel pridigati zoper takšno malikovanje […] (Z) njegovo
pom očjo in s pomočjo Svetega Duha je v Kranjski in drugih deželah
veliko ljudi prišlo do pravega spoznanja in resnice. [...] (N)jegovi
nasprotniki pa so njega in ostale prave pridigarje po krivici dolžili,
da učijo narobe. […] (Č)eprav od tega sam ni imel vidne koristi, si je
na ta način utiral pot v nebesa, […] (s)aj jih je skozi te prevode veliko
prišlo do pravega in zveličavnega spoznanja Jezusa Kristusa, za kar
gre zahvala Bogu.«
32 Matija Trost, 2009, 106.
33 M. Trost, n.d.
98
