Page 96 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 96
RAZPRAVE, [TUDIJE
tolažili ali zanj molili, njemu pa je postalo vselej lažje. Srečno je proti
Bogu vzdihoval in skoraj poslednje besede, s katerimi so ga tolažili, je
sam govoril ter se tudi sam z drugimi besedami Svetega pisma tolažil.
Ko pa je na njegove besede pridigar rekel amen, ni premaknil več
nobenega uda in je tako v našem gospodu Jezusu Kristusu zveličavno,
spokojno in tiho zaspal.
Primož ni bil preprost, neveden far, temveč je bil pravi evangelijski
pridigar in pravi škof, ki je svojo službo pravilno in dosledno opravil,
veliko pretrpel in se junaško boril zoper Hudiča in vse zmotne učitelje.
Ne samo za ljudi v Derendingenu, ampak tudi za vse evangelijske
Cerkve v slovenski deželi je kakor zvest pastir in škof bedel in skrbel
ter jim, kakor dolgo in kjerkoli se mu je pustilo, Božjo besedo prav
in čisto pridigal, svete zakramente po Kristusovem redu delil ter
zdravim in bolnim s tolažbo Božje besede zvesto služil. In čeprav je
moral biti od svojih poslušalcev iz Kranjske dežele pregnan in od
njih pobegniti, je bil s svojim duhom vselej pri njih. Tolažil jih je
skozi pisma in jih iz Svetega pisma pozival k stanovitnosti v veri ter
skozi prevode koristnih knjig po slovenskih deželah pomagal pravo
Božjo besedo razglasiti. Tako kot krščanski katekizem je tudi ostala
pomembnejša dela krščanskega nauka prevedel in natisnil, opremil
pa jih je s krajšimi in daljšimi pojasnili in pesmimi. Tako je 1557. leta
prevedel del Novega testamenta, leta 1582 pa je delo dokončal. Izdal je
tudi Razodetje sv. Janeza ter knjige, imenovane Loci communes. Prevedel
je poglavja stare krščanske vere, Psalter in Formulo concordiæ, ki so jo
podpisali mnogi posvetni krščanski veljaki in vsi kranjski evangelijski
pridigarji, nazadnje pa je tudi Luthrovo Hišno postilo skoraj v celoti
prevedel v slovenski jezik. Skozi njegove prevode ni samo v Kranjski
deželi rasla Božja cerkev, ampak tudi med Hrvati. Prav tako je prinesla
korist Turkom, saj jih je skozi te prevode veliko prišlo do pravega in
zveličavnega spoznanja Jezusa Kristusa, za kar gre zahvala Bogu.
Zaradi vseh navedenih zaslug pripovedovalec Andreæ napoveduje
Trubarju ponovno vstajenje, kot ga je izkusil Jezus Kristus: »/G/ospud
Jezus Cristus bo niemu tudi na sodni dan to častito, neuveneno krono
te pravice gori postavil, kateriga duša zdai per niemu v neizrečenim
vesseliu žive, dotler bo tellu zupet od smerti gori obudenu inu z dušo
spet vkup združenu, kateru mora poprei v zemli dobro se izčistiti,
96
tolažili ali zanj molili, njemu pa je postalo vselej lažje. Srečno je proti
Bogu vzdihoval in skoraj poslednje besede, s katerimi so ga tolažili, je
sam govoril ter se tudi sam z drugimi besedami Svetega pisma tolažil.
Ko pa je na njegove besede pridigar rekel amen, ni premaknil več
nobenega uda in je tako v našem gospodu Jezusu Kristusu zveličavno,
spokojno in tiho zaspal.
Primož ni bil preprost, neveden far, temveč je bil pravi evangelijski
pridigar in pravi škof, ki je svojo službo pravilno in dosledno opravil,
veliko pretrpel in se junaško boril zoper Hudiča in vse zmotne učitelje.
Ne samo za ljudi v Derendingenu, ampak tudi za vse evangelijske
Cerkve v slovenski deželi je kakor zvest pastir in škof bedel in skrbel
ter jim, kakor dolgo in kjerkoli se mu je pustilo, Božjo besedo prav
in čisto pridigal, svete zakramente po Kristusovem redu delil ter
zdravim in bolnim s tolažbo Božje besede zvesto služil. In čeprav je
moral biti od svojih poslušalcev iz Kranjske dežele pregnan in od
njih pobegniti, je bil s svojim duhom vselej pri njih. Tolažil jih je
skozi pisma in jih iz Svetega pisma pozival k stanovitnosti v veri ter
skozi prevode koristnih knjig po slovenskih deželah pomagal pravo
Božjo besedo razglasiti. Tako kot krščanski katekizem je tudi ostala
pomembnejša dela krščanskega nauka prevedel in natisnil, opremil
pa jih je s krajšimi in daljšimi pojasnili in pesmimi. Tako je 1557. leta
prevedel del Novega testamenta, leta 1582 pa je delo dokončal. Izdal je
tudi Razodetje sv. Janeza ter knjige, imenovane Loci communes. Prevedel
je poglavja stare krščanske vere, Psalter in Formulo concordiæ, ki so jo
podpisali mnogi posvetni krščanski veljaki in vsi kranjski evangelijski
pridigarji, nazadnje pa je tudi Luthrovo Hišno postilo skoraj v celoti
prevedel v slovenski jezik. Skozi njegove prevode ni samo v Kranjski
deželi rasla Božja cerkev, ampak tudi med Hrvati. Prav tako je prinesla
korist Turkom, saj jih je skozi te prevode veliko prišlo do pravega in
zveličavnega spoznanja Jezusa Kristusa, za kar gre zahvala Bogu.
Zaradi vseh navedenih zaslug pripovedovalec Andreæ napoveduje
Trubarju ponovno vstajenje, kot ga je izkusil Jezus Kristus: »/G/ospud
Jezus Cristus bo niemu tudi na sodni dan to častito, neuveneno krono
te pravice gori postavil, kateriga duša zdai per niemu v neizrečenim
vesseliu žive, dotler bo tellu zupet od smerti gori obudenu inu z dušo
spet vkup združenu, kateru mora poprei v zemli dobro se izčistiti,
96
