Page 121 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 121
VINCENC RAJ[P
cesar Ferdin and II.), ko je temu nadvojvodi uspelo v celoti uresničiti
določilo augsburškega verskega miru »cuius regio eius religio«.
Za augsburško veroizpoved se je odločil in jo v domovini ozna-
-njal prvi in glavni slovenski reformator Primož Trubar. Oblastni-
kom v Ljubljani je 17. junija 1562 pisal: »In ko je Vsemogočni po
posebnem milostnem načrtu tako odločil in dopustil, da naj na
željo vaših milosti in gospostev spet v tej moji domovini in tukaj v
Ljubljani sveto božjo besedo v pravem katoliškem, splošno krščan
skem razumevanju po vsebini in moči augsburške veroizpovedi ozna
njam in svete zakramente, ki jih je postavil sam božji Sin, delim in
dajem […].«1 Tudi s prevodom augsburške veroizpovedi, ki ji je dodal
nekatere dele württemberške in saške v delu Articuli oli deili te prave,
stare vere kerszhanske leta 1562, je poudaril, da je prevedel v slovenščino
augsburško veroizpoved, v nemškem predgovoru poimen ovano »die
Augsburgische Confession«,2 v slovenskem predgovoru pa »Augu
stana confessio«3, in s tem utrdil to smer reformacije. Za augsburško
veroizpoved v notranjeavstrijskih deželah se je Trubar odločno zavzel
tudi leta 1579, ko je prevzel nalogo, da organizira podpis Formule
concordiae v teh deželah, kar mu je zaradi obotavljanja deželnih oblasti
na Koroškem uspelo šele leta 1582.4
1 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 117.
2 »… auch die Augspurgische Confession in die windische Sprach hab gebracht…«
Primus Truber (skusi Primosha Truberia), Articuli oli deili te prave stare vere
kerszhanske, ... / Drey Christliche Confessionen, … Tübingen (V Tibingi) 1562:
Oskar Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und
kroatischen Reformationswerk. Wien 1989, 161.
3 Articuli oli deili, Predgvvor zhes articule te vere kerszhanske: »Inu de vi, mui
Slouenci, tudi koker drugi ludi, prou inu sgrunta bote veidili inu drugim risnizhnu
mogli poueidati, Kakouo Vero, kakoue Articule oli Shtuke vti Veri, ty odspreda
imenouani Krali, Vyudi, Deshele, Meista inu My, imamo inu dershimo. Obtu
inu sa tiga volo sem iest lete Buquice, kir se imenuio AVGVSTANA CONFESSIO,
TV IE, TA VERA INV ARTICVLI, KIR SO TY ENI NEMBSKI VYVDI INV MEISTA VTIM
AVSHPURGI, PRED CESSARIEM INV PRED VSEM RAYHOM, SVVSTI INV SPISMOM,
OZHITV SPOSNALI. Is Latinskiga inu Nembshkiga Iesyka, vta nash Crainski sueistu
preobernil inu istomazhil.« (Str. 22.)
4 Mirko Rupel, Primož Trubar in Formula concordiae. V: Drugi Trubarjev zbornik,
Ljubljana 1952, 65; Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja: pismo deželnemu
glavarju, oskrbniku in odbornikom kranjskim 20. decembra 1579, 254; pismo
kranjskim odbornikom 1. septembra 1580, 263; pismo deželnemu oskrbniku in
odbornikom štajerskim 16. novembra 1582, 277.
121
cesar Ferdin and II.), ko je temu nadvojvodi uspelo v celoti uresničiti
določilo augsburškega verskega miru »cuius regio eius religio«.
Za augsburško veroizpoved se je odločil in jo v domovini ozna-
-njal prvi in glavni slovenski reformator Primož Trubar. Oblastni-
kom v Ljubljani je 17. junija 1562 pisal: »In ko je Vsemogočni po
posebnem milostnem načrtu tako odločil in dopustil, da naj na
željo vaših milosti in gospostev spet v tej moji domovini in tukaj v
Ljubljani sveto božjo besedo v pravem katoliškem, splošno krščan
skem razumevanju po vsebini in moči augsburške veroizpovedi ozna
njam in svete zakramente, ki jih je postavil sam božji Sin, delim in
dajem […].«1 Tudi s prevodom augsburške veroizpovedi, ki ji je dodal
nekatere dele württemberške in saške v delu Articuli oli deili te prave,
stare vere kerszhanske leta 1562, je poudaril, da je prevedel v slovenščino
augsburško veroizpoved, v nemškem predgovoru poimen ovano »die
Augsburgische Confession«,2 v slovenskem predgovoru pa »Augu
stana confessio«3, in s tem utrdil to smer reformacije. Za augsburško
veroizpoved v notranjeavstrijskih deželah se je Trubar odločno zavzel
tudi leta 1579, ko je prevzel nalogo, da organizira podpis Formule
concordiae v teh deželah, kar mu je zaradi obotavljanja deželnih oblasti
na Koroškem uspelo šele leta 1582.4
1 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 117.
2 »… auch die Augspurgische Confession in die windische Sprach hab gebracht…«
Primus Truber (skusi Primosha Truberia), Articuli oli deili te prave stare vere
kerszhanske, ... / Drey Christliche Confessionen, … Tübingen (V Tibingi) 1562:
Oskar Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und
kroatischen Reformationswerk. Wien 1989, 161.
3 Articuli oli deili, Predgvvor zhes articule te vere kerszhanske: »Inu de vi, mui
Slouenci, tudi koker drugi ludi, prou inu sgrunta bote veidili inu drugim risnizhnu
mogli poueidati, Kakouo Vero, kakoue Articule oli Shtuke vti Veri, ty odspreda
imenouani Krali, Vyudi, Deshele, Meista inu My, imamo inu dershimo. Obtu
inu sa tiga volo sem iest lete Buquice, kir se imenuio AVGVSTANA CONFESSIO,
TV IE, TA VERA INV ARTICVLI, KIR SO TY ENI NEMBSKI VYVDI INV MEISTA VTIM
AVSHPURGI, PRED CESSARIEM INV PRED VSEM RAYHOM, SVVSTI INV SPISMOM,
OZHITV SPOSNALI. Is Latinskiga inu Nembshkiga Iesyka, vta nash Crainski sueistu
preobernil inu istomazhil.« (Str. 22.)
4 Mirko Rupel, Primož Trubar in Formula concordiae. V: Drugi Trubarjev zbornik,
Ljubljana 1952, 65; Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja: pismo deželnemu
glavarju, oskrbniku in odbornikom kranjskim 20. decembra 1579, 254; pismo
kranjskim odbornikom 1. septembra 1580, 263; pismo deželnemu oskrbniku in
odbornikom štajerskim 16. novembra 1582, 277.
121
