Page 122 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 122
RAZPRAVE, [TUDIJE
Vodilno vlogo v reformacijskem gibanju v deželah s slovenskim
prebivalstvom so prevzele deželne oblasti, ki so videle zakonsko
podlago za to v privilegijih deželnega plemstva, uresničevali pa so jo
deželni stanovi v deželnih zborih.5 Plemstvo je želelo pravico dolo
čanja vere v deželi povezati s pravico samouprave in jo spraviti v
pristojnost deželnega zbora.
Ko govorimo o slovenski reformaciji, gre v prvi vrsti za jezikov-
ni vidik, za »Cerkev slovenskega jezika«, kakor jo Trubar večkrat
imenuje in jo neposredno nagovarja s pomembnimi besedami »TEI
PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Iesika« v prevodu evangelija
po Mateju.6 Ta Cerkev pa se je v celoti izoblikovala le v okviru dežele
Kranjske, kjer so jo kot takšno sprejeli tudi deželni stanovi. Zunaj
meja Kranjske je bilo slovensko bogoslužje še na obmejnih področjih
Štajerske, sicer pa je tam prevladovala nemščina. Na Koroškem so
izpričane slovenske pridige v cerkvi sv. Duha v Celovcu,7 v okolici
Beljaka pa je deloval Janez Laban kot slovenski in nemški pridigar.
Na podeželju so bile razširjene tudi slovenske protestantske knjige;
ohranile so se v vasi Zagoriče.8 Organiziranosti protestantske cerkve
po deželah na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem se je dobro zavedal
tudi Trubar, ko je v zgoraj navedenem pismu kranjskim oblastnikom
izrazil svoje mnenje: »[…] potrebno bi bilo in dobro, da smo glede
cerkvenega reda in nauka enotni z najbližjima sosednima cerkvama,
5 Sergij Vilfan, Pravni položaj kranjskih deželnih stanov in njegov vpliv na
reformacijo. V: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana
1986, 13.
6 »… vnd den Windischen Kirchen …« Anton Dalmatin i Stipan Istrian, Artikuli
oli deili.. / Confessio oder Bekanntnuß …Tübingen 1562 (v glagolici), v: Oskar
Sakrausky, Primus Truber, Vorrede, 176. France Kidrič, Die protestantische
Kirchenordnung der Slowenen in XVI. Jahrhundert. Heidelberg 1919, 42: »Tei
praui Cerqui Boshy tiga Slouenskiga Iesika …« Tako v: Primus Truber, Ta evangeli
svetiga Matevsha, Tübingen 1555 fol. A2a.
7 Slovenski predikant Gregor Fašank je bil slovenski pridigar v Celovcu in tudi iz
praš evalec za slovenske predikante na Koroškem. Oskar Sakrausky, Geschichte
einer protestantischen Gemeinde im gemischtsprachigen Südkärnten. Klagenfurt
1960, 17; Dr. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1910–1916,
708.
8 Karl W. Schwarz, Agoritschach/Zagoriče – eine evangelische Gemeinde im
gemischtsprachigen Südkärnten. Carinthia I, 2008, 333–353.
122
Vodilno vlogo v reformacijskem gibanju v deželah s slovenskim
prebivalstvom so prevzele deželne oblasti, ki so videle zakonsko
podlago za to v privilegijih deželnega plemstva, uresničevali pa so jo
deželni stanovi v deželnih zborih.5 Plemstvo je želelo pravico dolo
čanja vere v deželi povezati s pravico samouprave in jo spraviti v
pristojnost deželnega zbora.
Ko govorimo o slovenski reformaciji, gre v prvi vrsti za jezikov-
ni vidik, za »Cerkev slovenskega jezika«, kakor jo Trubar večkrat
imenuje in jo neposredno nagovarja s pomembnimi besedami »TEI
PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Iesika« v prevodu evangelija
po Mateju.6 Ta Cerkev pa se je v celoti izoblikovala le v okviru dežele
Kranjske, kjer so jo kot takšno sprejeli tudi deželni stanovi. Zunaj
meja Kranjske je bilo slovensko bogoslužje še na obmejnih področjih
Štajerske, sicer pa je tam prevladovala nemščina. Na Koroškem so
izpričane slovenske pridige v cerkvi sv. Duha v Celovcu,7 v okolici
Beljaka pa je deloval Janez Laban kot slovenski in nemški pridigar.
Na podeželju so bile razširjene tudi slovenske protestantske knjige;
ohranile so se v vasi Zagoriče.8 Organiziranosti protestantske cerkve
po deželah na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem se je dobro zavedal
tudi Trubar, ko je v zgoraj navedenem pismu kranjskim oblastnikom
izrazil svoje mnenje: »[…] potrebno bi bilo in dobro, da smo glede
cerkvenega reda in nauka enotni z najbližjima sosednima cerkvama,
5 Sergij Vilfan, Pravni položaj kranjskih deželnih stanov in njegov vpliv na
reformacijo. V: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana
1986, 13.
6 »… vnd den Windischen Kirchen …« Anton Dalmatin i Stipan Istrian, Artikuli
oli deili.. / Confessio oder Bekanntnuß …Tübingen 1562 (v glagolici), v: Oskar
Sakrausky, Primus Truber, Vorrede, 176. France Kidrič, Die protestantische
Kirchenordnung der Slowenen in XVI. Jahrhundert. Heidelberg 1919, 42: »Tei
praui Cerqui Boshy tiga Slouenskiga Iesika …« Tako v: Primus Truber, Ta evangeli
svetiga Matevsha, Tübingen 1555 fol. A2a.
7 Slovenski predikant Gregor Fašank je bil slovenski pridigar v Celovcu in tudi iz
praš evalec za slovenske predikante na Koroškem. Oskar Sakrausky, Geschichte
einer protestantischen Gemeinde im gemischtsprachigen Südkärnten. Klagenfurt
1960, 17; Dr. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1910–1916,
708.
8 Karl W. Schwarz, Agoritschach/Zagoriče – eine evangelische Gemeinde im
gemischtsprachigen Südkärnten. Carinthia I, 2008, 333–353.
122
