Page 125 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 125
VINCENC RAJ[P
škofom večkrat dajala večji ugled služba pri vladarju kakor sama
škofija. Tako na primer ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju (škof
1488–1536), ni moglo ostajati veliko časa za ljubljansko škofijo, saj je
upravljal še sekavsko, bil administrator samostana v Admontu, bil pa
je tudi še cesarjev diplomat, vojskovodja in je opravljal različne poli
tične funkcije, med drugim funkcijo kranjskega deželnega glavarja.
Sedež oglejskega patriarhata je bil v drugi državi – Beneški repub
liki in vstop patriarhom na avstrijsko ozemljo ni bil mogoč. Cerkveno
oblast so izvajali v njihovem imenu arhidiakoni.
Velikokrat pa tudi niso bile razjasnjene kompetence med cer
kvenimi oblastmi in svetnimi vladarji na verskem področju. Do
nesoglasij je prihajalo na primer glede nadzora verske prakse ali
vizitacij. To se je pokazalo tudi v slovenskem prostoru ob vizitaciji
na Štajerskem leta 1528, ki jo je organiziral nadvojvoda Ferdinand
in je šele tik pred začetkom dovolil škofom, da so imenovali tudi
svoje komisarje, ki pa so bili podrejeni Ferdinandovim.14 Kasneje
je to pojasnjeval, češ da je takojšnjo akcijo zahtevala »das starke
zunehmen der erschrecklichen secten der widertäufer« in da ni bilo
mogoče »noch lange auf das ‚anlangen der ordinarien‘ zu warten,
‚welches numer zu speet khomen were‘«.15 Z vizitacijo pa se prav tako
niso strinjali deželani (die Landschaft) na Štajerskem; deželni glavar
Dietrichstein je v njihovem imenu vizitacijo označil kot napad na
njihove svoboščine.16
Vizitacija, ki jo je v letih 1544/45 prav tako organiziral Ferdinand,
zdaj že kralj, je imela prav tako razgibano zgodovino pogajanj s
papežem, predno je bila izpeljana po Ferdinandovi zamisli. Nad
vojvoda je želel odpraviti nepravilnosti, kot jih je sam videl: sprijeno
življenje in grde razvade opatov v številnih samostanih v njegovih
deželah, kjer so maloštevilni menihi porabili preveč prihodkov,17
vendar papež v Ferdinandovem načrtu ni videl primernega načina za
14 Anton Albrecher, Die Landesfürstliche Visitation und Inquisition von 1528 in der
Steiermark. Graz 1997, 60.
15 Albrecher, 60.
16 Albrecher, 67.
17 Rudolf K. Höfer, Die Landesfürstliche Visitation der Pfarren und Klöster in
der Steiermark in den Jahren 1544/1545. Herausgegeben von der Historischen
Landeskommission für Steiermark XIV. Band, Graz 1992, 67.
125
škofom večkrat dajala večji ugled služba pri vladarju kakor sama
škofija. Tako na primer ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju (škof
1488–1536), ni moglo ostajati veliko časa za ljubljansko škofijo, saj je
upravljal še sekavsko, bil administrator samostana v Admontu, bil pa
je tudi še cesarjev diplomat, vojskovodja in je opravljal različne poli
tične funkcije, med drugim funkcijo kranjskega deželnega glavarja.
Sedež oglejskega patriarhata je bil v drugi državi – Beneški repub
liki in vstop patriarhom na avstrijsko ozemljo ni bil mogoč. Cerkveno
oblast so izvajali v njihovem imenu arhidiakoni.
Velikokrat pa tudi niso bile razjasnjene kompetence med cer
kvenimi oblastmi in svetnimi vladarji na verskem področju. Do
nesoglasij je prihajalo na primer glede nadzora verske prakse ali
vizitacij. To se je pokazalo tudi v slovenskem prostoru ob vizitaciji
na Štajerskem leta 1528, ki jo je organiziral nadvojvoda Ferdinand
in je šele tik pred začetkom dovolil škofom, da so imenovali tudi
svoje komisarje, ki pa so bili podrejeni Ferdinandovim.14 Kasneje
je to pojasnjeval, češ da je takojšnjo akcijo zahtevala »das starke
zunehmen der erschrecklichen secten der widertäufer« in da ni bilo
mogoče »noch lange auf das ‚anlangen der ordinarien‘ zu warten,
‚welches numer zu speet khomen were‘«.15 Z vizitacijo pa se prav tako
niso strinjali deželani (die Landschaft) na Štajerskem; deželni glavar
Dietrichstein je v njihovem imenu vizitacijo označil kot napad na
njihove svoboščine.16
Vizitacija, ki jo je v letih 1544/45 prav tako organiziral Ferdinand,
zdaj že kralj, je imela prav tako razgibano zgodovino pogajanj s
papežem, predno je bila izpeljana po Ferdinandovi zamisli. Nad
vojvoda je želel odpraviti nepravilnosti, kot jih je sam videl: sprijeno
življenje in grde razvade opatov v številnih samostanih v njegovih
deželah, kjer so maloštevilni menihi porabili preveč prihodkov,17
vendar papež v Ferdinandovem načrtu ni videl primernega načina za
14 Anton Albrecher, Die Landesfürstliche Visitation und Inquisition von 1528 in der
Steiermark. Graz 1997, 60.
15 Albrecher, 60.
16 Albrecher, 67.
17 Rudolf K. Höfer, Die Landesfürstliche Visitation der Pfarren und Klöster in
der Steiermark in den Jahren 1544/1545. Herausgegeben von der Historischen
Landeskommission für Steiermark XIV. Band, Graz 1992, 67.
125
