Page 126 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 126
RAZPRAVE, [TUDIJE
odpravo nepravilnosti. V Ferdinandovih načrtih je videl nevarnost,
da Cerkev izgubi svobodo ter da svetni nadzor nad Cerkvijo ne bo
pripomogel k večjemu številu duhovnih poklicev v redovih in k
izboljšanju vernosti, temveč da bo ta kvečjemu le še upadala;18 izrazil
pa je tudi bojazen, da kralj samostanskih prihodkov ne bo uporabljal
za njihovo vzdrževanje, tako da bo za samostane še slabše kot pod
opati in da bo prišlo namesto do obnove do polnega propada.19 Leta
1562 je cesar Ferdinand ponovno ukazal vizitacijo vseh moških in
ženskih samostanov na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Gori
škem.20
Tako kot je Ferdinand uspel z vizitacijami, je njemu in njegovim
naslednikom v naslednjih desetletjih 16. stoletja uspelo, da so si
zagotovili zadnjo besedo v verskih zadevah. Čeprav niso uspeli zajeziti
reformacijskih idej, so imeli dovolj priložnosti za razsojanje v sporih
ne le med protestantsko in katoliško stranjo, temveč tudi na prote
stantski strani, ko je šlo za spore med predikanti in plemiči. Svojo
voljo pa je znal uveljaviti tudi v katoliški Cerkvi, ko je na primer naletel
na odpor pri samostanih, katerih posest je želel nameniti novemu
jezuitskemu redu.
Čas reformacije (ok. 1525–1600) je tudi v slovenskem prostoru
zaznamovan z globoko družbeno krizo ter s krizo cerkve in duhov
ništva.21 Vzroki zanjo so podobni kot drugod v Svetem rimskem
cesarstvu, dodatno pa so jo poglabljali še turški vpadi, ki so ustvarjali
strah med prebivalstvom ter povzročali razdejanje in materialno
škodo, veliko ljudi pa je bilo odpeljanih. Obramba je zahtevala tudi
velika finančna sredstva, ki so prizadela podložnike. Pri zagotavljanju
sredstev za obrambo pred Turki je deželni knez posegal tudi po
18 Höfer, 69.
19 Höfer, 70.
20 Jože Mlinarič, Kostanjeviška opatija 1234–1786. Ljubljana 1987, 255.
21 Primož Simoniti, O dostojanstvu duhovništva – govor jezuita Sulenija Columne
na sinodi škofijske duhovščine v Ljubljani leta 1556 (M. Guihelmi Sulenii
Columnae de dignitate Sacerdotii oratio, olim in Carniola apud Reverendis
simum dominum Urbanum Labacensem episcopum comitiis sacerdotalibus
habita. Vienne Austriae excudebat Raphael Hofhalter anno M. D. LX.), V: Liturgia
theologia prima. Zbornik ob 80-letnici profesorja Marjana Smolika (ed. Rafko
Valenčič u.a.), Ljubljana 2008.
126
odpravo nepravilnosti. V Ferdinandovih načrtih je videl nevarnost,
da Cerkev izgubi svobodo ter da svetni nadzor nad Cerkvijo ne bo
pripomogel k večjemu številu duhovnih poklicev v redovih in k
izboljšanju vernosti, temveč da bo ta kvečjemu le še upadala;18 izrazil
pa je tudi bojazen, da kralj samostanskih prihodkov ne bo uporabljal
za njihovo vzdrževanje, tako da bo za samostane še slabše kot pod
opati in da bo prišlo namesto do obnove do polnega propada.19 Leta
1562 je cesar Ferdinand ponovno ukazal vizitacijo vseh moških in
ženskih samostanov na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Gori
škem.20
Tako kot je Ferdinand uspel z vizitacijami, je njemu in njegovim
naslednikom v naslednjih desetletjih 16. stoletja uspelo, da so si
zagotovili zadnjo besedo v verskih zadevah. Čeprav niso uspeli zajeziti
reformacijskih idej, so imeli dovolj priložnosti za razsojanje v sporih
ne le med protestantsko in katoliško stranjo, temveč tudi na prote
stantski strani, ko je šlo za spore med predikanti in plemiči. Svojo
voljo pa je znal uveljaviti tudi v katoliški Cerkvi, ko je na primer naletel
na odpor pri samostanih, katerih posest je želel nameniti novemu
jezuitskemu redu.
Čas reformacije (ok. 1525–1600) je tudi v slovenskem prostoru
zaznamovan z globoko družbeno krizo ter s krizo cerkve in duhov
ništva.21 Vzroki zanjo so podobni kot drugod v Svetem rimskem
cesarstvu, dodatno pa so jo poglabljali še turški vpadi, ki so ustvarjali
strah med prebivalstvom ter povzročali razdejanje in materialno
škodo, veliko ljudi pa je bilo odpeljanih. Obramba je zahtevala tudi
velika finančna sredstva, ki so prizadela podložnike. Pri zagotavljanju
sredstev za obrambo pred Turki je deželni knez posegal tudi po
18 Höfer, 69.
19 Höfer, 70.
20 Jože Mlinarič, Kostanjeviška opatija 1234–1786. Ljubljana 1987, 255.
21 Primož Simoniti, O dostojanstvu duhovništva – govor jezuita Sulenija Columne
na sinodi škofijske duhovščine v Ljubljani leta 1556 (M. Guihelmi Sulenii
Columnae de dignitate Sacerdotii oratio, olim in Carniola apud Reverendis
simum dominum Urbanum Labacensem episcopum comitiis sacerdotalibus
habita. Vienne Austriae excudebat Raphael Hofhalter anno M. D. LX.), V: Liturgia
theologia prima. Zbornik ob 80-letnici profesorja Marjana Smolika (ed. Rafko
Valenčič u.a.), Ljubljana 2008.
126
