Page 123 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 123
VINCENC RAJ[P
koroško in štajersko, in pridigarji.«9 Tudi baronu Ungnadu piše
8. julija 1563 o kranjski Cerkvi: »Naša kranjska cerkev in jaz ne
pričakujemo nič dobrega od laškega škofa [pičenski škof Daniel
Barbo].«10
Neizbrisen pečat slovenski reformaciji je dal Primož Trubar
(1508–1586).11 Rojen je bil na Rašici na gospostvu grofov Auer
spergov, šolal se je na Reki, v Salzburgu, eno leto na univerzi na
Dunaju, izobraževal pa se je še pri škofu Petru Bonomu v Trstu.
Sedemnajst let je deloval kot katoliški duhovnik v službi škofa Petra
Bonoma in ljubljanskih škofov Krištofa Ravbarja in Franca Kaci
janarja (1536–1543). Za ta čas vemo, da je bil uspešen gospodar, saj
je gradil ali obnavljal stavbe in povsod poravnal davčne zaostanke.
Kot priča sam, je v svojih pridigah nasprotoval običajnim oblikam
ljuds kih pobožnosti, predv sem veri v prikazovanja, največkrat Marije,
zidanju novih cerkva na takih mestih in romanjem.12 Kljub temu
je dosegel leta 1542 v Ljubljani mesto kanonika. Leta 1547, ko sta
mu grozila zaslišanje in proces pred ljubljanskim škofom Urbanom
Textorjem, umaknil v Nemčijo v mesto Nürnberg in nato v Rothen
burg nad Taubero, kjer je dobil mesto pridigarja. Odtlej je deloval
kot pridigar augsbuške veroizpovedi, ki ji je ostal zvest do smrti, in
to kljub izraženim simpatijam do švicarske reformacije. Vse življenje
pa je kljub odsotn osti ostal osrednja osebnost reformacije v svoji
deželi. Za reformacijsko delo je uporabil takrat najsodobnejši medij
– tisk ano knjigo. V letih 1550–1562 je napisal in izdal prvih štirinajst
slovenskih knjig.
Primož Trubar je tudi začetnik protestantske cerkvene organizacije
na Kranjskem. Deželni stanovi so ga leta 1560 poklicali kot prvega
9 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 117; »Vnd es war vonnoten vnd guet, das
wier vnns so wol mit der khirchen ordnung alls mit der lehr mit den nechsten
genachpauerten charnerischen vnd steyrerischen euangelischen khirchen vnd
predicantenn verglichenn«, 115.
10 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 154.
11 Mirko Rupel, Primož Trubar – življenje in delo. Ljubljana 1962; Zvone Štrubelj,
Pogum besede. Primož Trubar, 500 LET : 1508–2008, Celovec-Ljubljana-Gorica
2009.
12 Oskar Sakrausky, Primus Truber deutsche Vorreden: Primož Trubar, Prvi del
novoga testamenta … (v glagolici), nemški predgovor, 239.
123
koroško in štajersko, in pridigarji.«9 Tudi baronu Ungnadu piše
8. julija 1563 o kranjski Cerkvi: »Naša kranjska cerkev in jaz ne
pričakujemo nič dobrega od laškega škofa [pičenski škof Daniel
Barbo].«10
Neizbrisen pečat slovenski reformaciji je dal Primož Trubar
(1508–1586).11 Rojen je bil na Rašici na gospostvu grofov Auer
spergov, šolal se je na Reki, v Salzburgu, eno leto na univerzi na
Dunaju, izobraževal pa se je še pri škofu Petru Bonomu v Trstu.
Sedemnajst let je deloval kot katoliški duhovnik v službi škofa Petra
Bonoma in ljubljanskih škofov Krištofa Ravbarja in Franca Kaci
janarja (1536–1543). Za ta čas vemo, da je bil uspešen gospodar, saj
je gradil ali obnavljal stavbe in povsod poravnal davčne zaostanke.
Kot priča sam, je v svojih pridigah nasprotoval običajnim oblikam
ljuds kih pobožnosti, predv sem veri v prikazovanja, največkrat Marije,
zidanju novih cerkva na takih mestih in romanjem.12 Kljub temu
je dosegel leta 1542 v Ljubljani mesto kanonika. Leta 1547, ko sta
mu grozila zaslišanje in proces pred ljubljanskim škofom Urbanom
Textorjem, umaknil v Nemčijo v mesto Nürnberg in nato v Rothen
burg nad Taubero, kjer je dobil mesto pridigarja. Odtlej je deloval
kot pridigar augsbuške veroizpovedi, ki ji je ostal zvest do smrti, in
to kljub izraženim simpatijam do švicarske reformacije. Vse življenje
pa je kljub odsotn osti ostal osrednja osebnost reformacije v svoji
deželi. Za reformacijsko delo je uporabil takrat najsodobnejši medij
– tisk ano knjigo. V letih 1550–1562 je napisal in izdal prvih štirinajst
slovenskih knjig.
Primož Trubar je tudi začetnik protestantske cerkvene organizacije
na Kranjskem. Deželni stanovi so ga leta 1560 poklicali kot prvega
9 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 117; »Vnd es war vonnoten vnd guet, das
wier vnns so wol mit der khirchen ordnung alls mit der lehr mit den nechsten
genachpauerten charnerischen vnd steyrerischen euangelischen khirchen vnd
predicantenn verglichenn«, 115.
10 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 154.
11 Mirko Rupel, Primož Trubar – življenje in delo. Ljubljana 1962; Zvone Štrubelj,
Pogum besede. Primož Trubar, 500 LET : 1508–2008, Celovec-Ljubljana-Gorica
2009.
12 Oskar Sakrausky, Primus Truber deutsche Vorreden: Primož Trubar, Prvi del
novoga testamenta … (v glagolici), nemški predgovor, 239.
123
