Page 127 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 127
VINCENC RAJ[P
cerkveni posesti. Leta 1526 je pobral cerkvene dragocenosti,22 nato
je terjal odprodajo četrtine samostanske zemlje in 1543 še posojila
od samostanov (Jurklošter in Žiče 600 goldinarjev, dominikanci na
Ptuju in v Novem Kloštru po 200 goldinarjev, ptujski minoriti 100
goldinarjev, studeniške dominikanke 200 goldinarjev, marenberške
dominikanke 100 goldinarjev). Podobne zahteve so se vrstile tudi
kasneje.23 Posledica je bila splošno zadolževanje tako far kot tudi
samostanov, kar je imelo za Cerkev nadaljnje negativne posledice.
Zanimanje za redovništvo je upadalo in število redovnikov v samo
stanih se je izredno zmanjšalo, včasih le na nekaj članov. Župniki
v zadolženih farah so pogosto postavljali gospodarske zadeve pred
duhovne, kar je pravzaprav ustrezalo deželi in deželnemu knezu.
Gospodarska in družbena kriza pa sta kulminirali tudi v kmečkem
uporu leta 1573.24
Beseda reformacija je imela v tem času veliko širši pomen kot le
verskega, kajti tesno je bila povezana z reformacijo urbarjev, predvsem
na deželnoknežjih posestvih, ki so bili povezani z dajatvami.25
Reformacijske ideje in velik interes za verske zadeve opažamo v
slovenskem prostoru od dvajsetih let 16. stoletja dalje. Dotaknile so
se vseh družbenih plasti, predstave pa so bile pri vsaki drugačne.26
Deželni knez je želel preprečiti vdor reformacijskih – Luthrovih idej,
ostro pa se je usmeril tudi proti prekrščevalcem. Deželno plemstvo
je nasprotovalo ljudskim pobožnostim, konkretno romanjem in
zidan ju novih cerkva na mestih, kjer naj bi se prikazovala Marija,
kar je bilo tudi v skladu z novo protestantsko miselnostjo. Vendar
tudi znotraj katoliške Cerkve ni bilo enotnosti. Kljub nasprotovanju
22 Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti. Izvestja Muzejskega društva za
Kranjsko V, 1895, 24–25.
23 Jože Mlinarič, Marenberški dominikanski samostan, 1251–1782, Celje 1977,
103.
24 Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem.
Slovenski kmečki upor 1515 in hrvaško-slovenski kmečki upor 1572/73 s
posebnim ozirom na razvoj programa slovenskih puntarjev med 1473 in 1573.
Ljubljana 1974.
25 Gospodarska in družbena zgodovina II. Ljubljana 1980, 204.
26 Vincenc Rajšp, Die Ausbreitung des Protestantismus unter den sozialen Schicht en
in Krain. V: Primus Truber und seine Zeit, München 1995, 113.
127
cerkveni posesti. Leta 1526 je pobral cerkvene dragocenosti,22 nato
je terjal odprodajo četrtine samostanske zemlje in 1543 še posojila
od samostanov (Jurklošter in Žiče 600 goldinarjev, dominikanci na
Ptuju in v Novem Kloštru po 200 goldinarjev, ptujski minoriti 100
goldinarjev, studeniške dominikanke 200 goldinarjev, marenberške
dominikanke 100 goldinarjev). Podobne zahteve so se vrstile tudi
kasneje.23 Posledica je bila splošno zadolževanje tako far kot tudi
samostanov, kar je imelo za Cerkev nadaljnje negativne posledice.
Zanimanje za redovništvo je upadalo in število redovnikov v samo
stanih se je izredno zmanjšalo, včasih le na nekaj članov. Župniki
v zadolženih farah so pogosto postavljali gospodarske zadeve pred
duhovne, kar je pravzaprav ustrezalo deželi in deželnemu knezu.
Gospodarska in družbena kriza pa sta kulminirali tudi v kmečkem
uporu leta 1573.24
Beseda reformacija je imela v tem času veliko širši pomen kot le
verskega, kajti tesno je bila povezana z reformacijo urbarjev, predvsem
na deželnoknežjih posestvih, ki so bili povezani z dajatvami.25
Reformacijske ideje in velik interes za verske zadeve opažamo v
slovenskem prostoru od dvajsetih let 16. stoletja dalje. Dotaknile so
se vseh družbenih plasti, predstave pa so bile pri vsaki drugačne.26
Deželni knez je želel preprečiti vdor reformacijskih – Luthrovih idej,
ostro pa se je usmeril tudi proti prekrščevalcem. Deželno plemstvo
je nasprotovalo ljudskim pobožnostim, konkretno romanjem in
zidan ju novih cerkva na mestih, kjer naj bi se prikazovala Marija,
kar je bilo tudi v skladu z novo protestantsko miselnostjo. Vendar
tudi znotraj katoliške Cerkve ni bilo enotnosti. Kljub nasprotovanju
22 Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti. Izvestja Muzejskega društva za
Kranjsko V, 1895, 24–25.
23 Jože Mlinarič, Marenberški dominikanski samostan, 1251–1782, Celje 1977,
103.
24 Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem.
Slovenski kmečki upor 1515 in hrvaško-slovenski kmečki upor 1572/73 s
posebnim ozirom na razvoj programa slovenskih puntarjev med 1473 in 1573.
Ljubljana 1974.
25 Gospodarska in družbena zgodovina II. Ljubljana 1980, 204.
26 Vincenc Rajšp, Die Ausbreitung des Protestantismus unter den sozialen Schicht en
in Krain. V: Primus Truber und seine Zeit, München 1995, 113.
127
