Page 128 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 128
RAZPRAVE, [TUDIJE
svetnih in cerkvenih oblasti so se ljudska verska gibanja krepila in
dosegla vrhunec ob koncu 16. stoletja v gibanju skakačev in štiftarjev
na Štajerskem.27
Kljub tem gibanjem je tudi v slovenskem prostoru zapustila ne
izbrisen pečat reformacija Luthrove smeri. Njeno širjenje je deželni
knez notranjeavstrijskih dežel Ferdinand (češki in ogrski kralj) od
vsega začetka preprečeval kot »krivoversko«, prav tako kot gibanje
prekrščevalcev. Leta 1527 je prispelo na Kranjsko 160 izvodov man
data proti »krivovercem«.28 Z vizitacijami je Ferdinand pokazal,
da je želel verske in cerkvene zadeve trdno obdržati v svojih rokah
in izpeljati cerkvene reforme tako, kot jih je sam pojmoval. Za to
pa ni imel politične in dejanske moči, saj so se, kot je razvidno iz
vizitac ijskega poročila za Štajersko leta 1528, reformacijske ideje iz
osrednjega nemškega prostora s knjigami širile tudi v slovenskem
prostoru. Reformacijske knjige so našli pri mestnem sodniku ter
trgovcu iz Innsbrucka v Mariboru in pri župniku v Limbušu. Knjige
je komisija sežgala.29 Lutrovske knjige so našli tudi v Radgoni, med
njimi Urbanusa Regiusa, sicer pa izrecnega »krivoverstva« razen v
Slovenj Gradc u, kjer je deloval Hans Haas, ki je bil v Gradcu obsojen
na smrt zaradi povzročanja upora, niso našli. Meščani so se zavzeli
za njegovo pomilostitev.30 Sicer pa komisija na Spodnjem Štajerskem
ni odkrila krivoverstva niti v kartuzijanskem samostanu Žiče, kjer so
leta 1527 obtoževali luteranstva tamkajšnjega priorja.31
Med pristaši reformacijskih idej Luthrove smeri iz nemških dežel
in tudi švicarskih reformatorjev je pri širjenju teh idej pomembno
sodelovala katoliška duhovščina, iz njenih krogov tudi dva škofa:
tržaški škof Peter Bonomo (1458–1546), ki je bil najprej v cesarski
27 Josef Till, Stifter und Springer. Beiträge zur Geschichte einer religiösen Bewe
gung im 16. u. 17. Jh. im slowen. Raum Innerösterreichs. Theol. Diss. Univ.
Graz 1977.
28 Igor Grdina, Reformationsströme im slowenischen Raum im 16. Jahrhundert,
v: Jože Krašovec/Majda Merše/Hans Rothe (Hg.), Kommentarband zur Bibel
übersetzung von Primož Trubar und Jurij Dalmatin (Biblia Slavica IV: Südslawische
Bibeln 3/2), Paderborn u.a. 2006, 9–21, 11.
29 Albrecher, 327.
30 Winkelmann, JGPÖ 54, 1933, 101.
31 Franc Kovačič, Zgodovina lavantinske škofije, Maribor 1928, 254.
128
svetnih in cerkvenih oblasti so se ljudska verska gibanja krepila in
dosegla vrhunec ob koncu 16. stoletja v gibanju skakačev in štiftarjev
na Štajerskem.27
Kljub tem gibanjem je tudi v slovenskem prostoru zapustila ne
izbrisen pečat reformacija Luthrove smeri. Njeno širjenje je deželni
knez notranjeavstrijskih dežel Ferdinand (češki in ogrski kralj) od
vsega začetka preprečeval kot »krivoversko«, prav tako kot gibanje
prekrščevalcev. Leta 1527 je prispelo na Kranjsko 160 izvodov man
data proti »krivovercem«.28 Z vizitacijami je Ferdinand pokazal,
da je želel verske in cerkvene zadeve trdno obdržati v svojih rokah
in izpeljati cerkvene reforme tako, kot jih je sam pojmoval. Za to
pa ni imel politične in dejanske moči, saj so se, kot je razvidno iz
vizitac ijskega poročila za Štajersko leta 1528, reformacijske ideje iz
osrednjega nemškega prostora s knjigami širile tudi v slovenskem
prostoru. Reformacijske knjige so našli pri mestnem sodniku ter
trgovcu iz Innsbrucka v Mariboru in pri župniku v Limbušu. Knjige
je komisija sežgala.29 Lutrovske knjige so našli tudi v Radgoni, med
njimi Urbanusa Regiusa, sicer pa izrecnega »krivoverstva« razen v
Slovenj Gradc u, kjer je deloval Hans Haas, ki je bil v Gradcu obsojen
na smrt zaradi povzročanja upora, niso našli. Meščani so se zavzeli
za njegovo pomilostitev.30 Sicer pa komisija na Spodnjem Štajerskem
ni odkrila krivoverstva niti v kartuzijanskem samostanu Žiče, kjer so
leta 1527 obtoževali luteranstva tamkajšnjega priorja.31
Med pristaši reformacijskih idej Luthrove smeri iz nemških dežel
in tudi švicarskih reformatorjev je pri širjenju teh idej pomembno
sodelovala katoliška duhovščina, iz njenih krogov tudi dva škofa:
tržaški škof Peter Bonomo (1458–1546), ki je bil najprej v cesarski
27 Josef Till, Stifter und Springer. Beiträge zur Geschichte einer religiösen Bewe
gung im 16. u. 17. Jh. im slowen. Raum Innerösterreichs. Theol. Diss. Univ.
Graz 1977.
28 Igor Grdina, Reformationsströme im slowenischen Raum im 16. Jahrhundert,
v: Jože Krašovec/Majda Merše/Hans Rothe (Hg.), Kommentarband zur Bibel
übersetzung von Primož Trubar und Jurij Dalmatin (Biblia Slavica IV: Südslawische
Bibeln 3/2), Paderborn u.a. 2006, 9–21, 11.
29 Albrecher, 327.
30 Winkelmann, JGPÖ 54, 1933, 101.
31 Franc Kovačič, Zgodovina lavantinske škofije, Maribor 1928, 254.
128
