Page 138 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 138
RAZPRAVE, [TUDIJE
dejavnosti slovenskega protestanta Primoža Trubarja (1508–1586).5
Da so Zagoriče v zgodovinski kontinuiteti s Trubarjevo reformaci-
jo,6 dokazuje dejstvo, da se je v tem kraju ohranila zgodnja sloven-
ska književna kultura, medtem ko je povsod drugod bila uničena
v času protireformacije.7 Pravilnost te teze so v 20. stoletju potrdili
raziskovalci Trubarjevega delovanja in življenja. To je bil zlasti
Oskar Sakrausky (1914–2006),8 ki je na podlagi znanstvenih razi-
skav ljubljanskega protestantskega župnika Ludwiga Theodorja
Elzeja (1823–1900),9 strokovnjaka za vzhodnoevropsko zgodo-
vino Günt herja Stökla (1917–1998) ter ljubljanskega literarnega
zgodovinarja Mirka Rupla (1901–1963)10 nadaljeval svoje raziskave
o Trubarju.11
V tem smislu uvrščam tudi pričujoči članek v Trubarjevo leto 2008,
v katerem nam ne daje samo slovensko predsedovanje Svetu Evropske
unije v prvem polletju povod, da se posvečamo slovenski zgodovini,12
temveč se še posebno spominjamo slovenskega reformatorja Primoža
Trubarja ob njegovi 500. obletnici rojstva. Ta slovenski »Luther« je
bil doma na Dolenjskem, na gospostvu Auerspergov ali Turjaških
južno od Ljubljane. S svojim delovanjem na jezikovnem področju
je utemeljil slovenski knjižni jezik. Njegov katekizem in abecednik,
natisnjena leta 1550, sta prva tiskana knjiga v slovenskem jeziku.
Danes je ohranjen samo po en izvod teh knjig, hrani ju Avstrijska
nacionalna biblioteka.13 Zaradi tega velikega verskega in kulturnega
dela, ki ga je opravil Primož Trubar, ga Slovenci tako močno cenijo.14
Trubarjevo obličje, obdano z besedami stati inu obstati iz njegove
veroizpovedi v katekizmu, krasi slovenski kovanec za 1 evro. Zaradi
svoje reformatorske dejavnosti15 je moral večkrat bežati iz Ljubljane
(leta 1540, 1548, 1565), najprej v Trst (1540–1542), leta 1548 pa v
Nürnb erg. Po bivanju pri reformatorju Veitu Dietrichu (1506–1549)
v Nürnbergu, ki je bilo zelo pomembno za njegovo teološko izo
brazbo, je deloval kot evangeličanski pridigar v Rothenburgu nad
Taubero, pozneje pa kot župnik v Kemptenu v Allgäuju.16 Nato je
bil v Urachu, kjer je nekdanji notranjeavstrijski deželni glavar Ivan
Ungnad Žoneški (1493–1564) ustanovil »slovensko, hrvaško in ciril
sko tiskarno« (Windische, Chrabatische und Cirulische Trukherey)
in vodstvo izdajanja prevodov zaupal Primožu Trubarju.17
138
dejavnosti slovenskega protestanta Primoža Trubarja (1508–1586).5
Da so Zagoriče v zgodovinski kontinuiteti s Trubarjevo reformaci-
jo,6 dokazuje dejstvo, da se je v tem kraju ohranila zgodnja sloven-
ska književna kultura, medtem ko je povsod drugod bila uničena
v času protireformacije.7 Pravilnost te teze so v 20. stoletju potrdili
raziskovalci Trubarjevega delovanja in življenja. To je bil zlasti
Oskar Sakrausky (1914–2006),8 ki je na podlagi znanstvenih razi-
skav ljubljanskega protestantskega župnika Ludwiga Theodorja
Elzeja (1823–1900),9 strokovnjaka za vzhodnoevropsko zgodo-
vino Günt herja Stökla (1917–1998) ter ljubljanskega literarnega
zgodovinarja Mirka Rupla (1901–1963)10 nadaljeval svoje raziskave
o Trubarju.11
V tem smislu uvrščam tudi pričujoči članek v Trubarjevo leto 2008,
v katerem nam ne daje samo slovensko predsedovanje Svetu Evropske
unije v prvem polletju povod, da se posvečamo slovenski zgodovini,12
temveč se še posebno spominjamo slovenskega reformatorja Primoža
Trubarja ob njegovi 500. obletnici rojstva. Ta slovenski »Luther« je
bil doma na Dolenjskem, na gospostvu Auerspergov ali Turjaških
južno od Ljubljane. S svojim delovanjem na jezikovnem področju
je utemeljil slovenski knjižni jezik. Njegov katekizem in abecednik,
natisnjena leta 1550, sta prva tiskana knjiga v slovenskem jeziku.
Danes je ohranjen samo po en izvod teh knjig, hrani ju Avstrijska
nacionalna biblioteka.13 Zaradi tega velikega verskega in kulturnega
dela, ki ga je opravil Primož Trubar, ga Slovenci tako močno cenijo.14
Trubarjevo obličje, obdano z besedami stati inu obstati iz njegove
veroizpovedi v katekizmu, krasi slovenski kovanec za 1 evro. Zaradi
svoje reformatorske dejavnosti15 je moral večkrat bežati iz Ljubljane
(leta 1540, 1548, 1565), najprej v Trst (1540–1542), leta 1548 pa v
Nürnb erg. Po bivanju pri reformatorju Veitu Dietrichu (1506–1549)
v Nürnbergu, ki je bilo zelo pomembno za njegovo teološko izo
brazbo, je deloval kot evangeličanski pridigar v Rothenburgu nad
Taubero, pozneje pa kot župnik v Kemptenu v Allgäuju.16 Nato je
bil v Urachu, kjer je nekdanji notranjeavstrijski deželni glavar Ivan
Ungnad Žoneški (1493–1564) ustanovil »slovensko, hrvaško in ciril
sko tiskarno« (Windische, Chrabatische und Cirulische Trukherey)
in vodstvo izdajanja prevodov zaupal Primožu Trubarju.17
138
