Page 133 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 133
VINCENC RAJ[P
nastaviti protestantskega pridigarja tudi v župniji Bled, ker je bil
upravitelj posesti briksenških škofov. Vendar je prav zaradi vere
upraviteljstvo leta 1573 izgubil.
Med mesti se je poleg Ljubljane protestantizem močno utrdil
v Škofji Loki, ki je bila sicer v lasti škofije Freising na Bavarskem.
Meščani so bili v tesnih stikih z nemškimi deželami. Že leta 1526 je
loški kaščar poročal škofu, da se nekateri močno ogrevajo za lute
ranstvo. Sicer pa se je luteranstvo začelo bolj širiti v začetku 60. let
16. stoletja. Vendar je glede obredov vladala še velika nejasnost, saj
so celo zagovorniki katoliške vere opravljali marsikateri obred, ki je
bil kasneje strogo prepovedan. Freisinški škof je leta 1573 odločno
nastopil proti protestantizmu. Odtlej so meščani odhajali k obredom
na sosednji grad Puštal, kjer je protestantski predikant pridigal,
obhajal, krščeval in poročal.43
Do smrti cesarja Ferdinanda I. na verskem področju ni bilo večjih
pretresov. Ostreje je leta 1565 nastopil Ferdinandov sin nadvojvoda
Karel II. Toda večjih uspehov ni imel, predvsem zaradi velike finanč
ne stiske, ki so jo povzročali stroški za obrambo pred Turki. Deželni
knez je puščal versko svobodo plemstvu, ne pa tudi mestom, ki so
bila večinoma (izjema Škofja Loka) deželnoknežja. Prav tako je strogo
pazil, da so bili v farah, katerih patron je bil, nastavljeni katoliški
duhovniki. Prav tako je bdel nad samostani, da ne bi prop adli in da
premoženje ne bi bilo izgubljeno. Šestdeseta leta zaznamujejo na
sprotovanja zaradi vere med deželnim knezom in stanovi. Stanovi so
na vseh deželnih zborih in zborih odposlancev notranjeavstrijskih
dežel postavljali versko vprašanje na prvo mesto. Stanovi so svoje
zahteve pogojevali z odobritvijo davkov za obrambo pred Turki.
Protestantsko gibanje je doživelo velik uspeh v sedemdesetih letih.
Leta 1572 je nadvojvoda Karel »članom stanu gospodov in vitezov«
dovolil svobodo bogoslužja, lastne šole in cerkve in jim obljubil, da
ne bo omejeval njihovih patronatskih pravic. Leta 1578, ko je deželni
knez potreboval velika denarna sredstva za prevzem Vojne krajine, so
stanovi na skupnem zboru v Brucku na Muri leta 1578 dosegli, da so
jim bile ustno podeljene enake pravice za vse tri dežele in za glavna
43 Pavle Blaznik, Škofja Loka in Loško gospostvo. Škofja Loka 1973, 248.
133
nastaviti protestantskega pridigarja tudi v župniji Bled, ker je bil
upravitelj posesti briksenških škofov. Vendar je prav zaradi vere
upraviteljstvo leta 1573 izgubil.
Med mesti se je poleg Ljubljane protestantizem močno utrdil
v Škofji Loki, ki je bila sicer v lasti škofije Freising na Bavarskem.
Meščani so bili v tesnih stikih z nemškimi deželami. Že leta 1526 je
loški kaščar poročal škofu, da se nekateri močno ogrevajo za lute
ranstvo. Sicer pa se je luteranstvo začelo bolj širiti v začetku 60. let
16. stoletja. Vendar je glede obredov vladala še velika nejasnost, saj
so celo zagovorniki katoliške vere opravljali marsikateri obred, ki je
bil kasneje strogo prepovedan. Freisinški škof je leta 1573 odločno
nastopil proti protestantizmu. Odtlej so meščani odhajali k obredom
na sosednji grad Puštal, kjer je protestantski predikant pridigal,
obhajal, krščeval in poročal.43
Do smrti cesarja Ferdinanda I. na verskem področju ni bilo večjih
pretresov. Ostreje je leta 1565 nastopil Ferdinandov sin nadvojvoda
Karel II. Toda večjih uspehov ni imel, predvsem zaradi velike finanč
ne stiske, ki so jo povzročali stroški za obrambo pred Turki. Deželni
knez je puščal versko svobodo plemstvu, ne pa tudi mestom, ki so
bila večinoma (izjema Škofja Loka) deželnoknežja. Prav tako je strogo
pazil, da so bili v farah, katerih patron je bil, nastavljeni katoliški
duhovniki. Prav tako je bdel nad samostani, da ne bi prop adli in da
premoženje ne bi bilo izgubljeno. Šestdeseta leta zaznamujejo na
sprotovanja zaradi vere med deželnim knezom in stanovi. Stanovi so
na vseh deželnih zborih in zborih odposlancev notranjeavstrijskih
dežel postavljali versko vprašanje na prvo mesto. Stanovi so svoje
zahteve pogojevali z odobritvijo davkov za obrambo pred Turki.
Protestantsko gibanje je doživelo velik uspeh v sedemdesetih letih.
Leta 1572 je nadvojvoda Karel »članom stanu gospodov in vitezov«
dovolil svobodo bogoslužja, lastne šole in cerkve in jim obljubil, da
ne bo omejeval njihovih patronatskih pravic. Leta 1578, ko je deželni
knez potreboval velika denarna sredstva za prevzem Vojne krajine, so
stanovi na skupnem zboru v Brucku na Muri leta 1578 dosegli, da so
jim bile ustno podeljene enake pravice za vse tri dežele in za glavna
43 Pavle Blaznik, Škofja Loka in Loško gospostvo. Škofja Loka 1973, 248.
133
