Page 135 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 135
VINCENC RAJ[P
v deželnoknežjem trgu Žalec, so zgradili po načrtih italijanskega
arhitekta Petra Antona Pigrata novo cerkev v Govčah; o možnostih
njene rekonstrukcije je pisal v ohranjenem poročilu deželni stavbenik
Franc Marbl. V njej sta bila pokopana celjski predikant Jurij Maček
(u. 1591) in njegova hčerka. Naslednji predikanti so bili: Nemec Ivan
Weidinger, Ivan Pistor in Hrvat Ivan Doljanski.47 Leta 1599 je protire
formacijska komisija razstrelila protestantsko cerkev in predikantovo
stanovanje.48
Nova cerkev s pokopališčem je bila zgrajena tudi v Betnavi pri
Mariboru, kamor so zahajali mariborski meščani. Prav tako so zgra
dili svojo cerkev zunaj mesta meščani Radgone.
Kljub tem uspehom protestantov se je dvigal tudi katoliški tabor.
Z ustanovitvijo jezuitskega kolegija v Gradcu leta 1572 je prihajala
nova katoliška inteligenca. Uveljavljala se je tudi prenova v samo
stanih. Tako na primer v marenberškem samostanu. Samostan je bil
tako slabo zaseden, da so nune želele leta 1574 izvoliti za predstojnico
Suzano Schratttenbach, 14-letno nuno, ki je vstopila v samostan z
desetimi leti. Ta je izvolitev odklonila. Število je padlo na štiri. Leta
1584 je izvolitev sprejela. V naslednjih letih je pridobila 16 novih
redovnic in samostan je ponovno zaživel.49 V mestih, na primer v
Mariboru in na Ptuju, so začenjali delovati novi župniki, ki z vsemi
močmi uveljavljajo katoliško vero. Nenazadnje se je v osemdesetih
letih uveljavil nov tip škofov, ki so bili sodobno izobraženi in so
prevzeli vodenje protireformacije. Sekavski škof je postal meščan
Martin Brenner (1585–1615), istega leta je bil za lavantinskega škofa
imenovan Georg Stabäus, po rodu Prus, ki je vodil protireformacijo
na Koroškem, v Ljubljani pa je bil leta 1597 imenovan za škofa
ljubljanski meščan Tomaž Hren. Njegovi starši so bili protestanti,
študiral je pri jezuitih v Gradcu in leta 1588 mu je nadvojvoda podelil
kanonikat, ki ga je prej imel Trubar in je bil še vedno nezaseden. S
protireformacijo nadvojvode Ferdinanda je protestantizem v notra
njea vstrijskih deželah v začetku 17. stoletja izginil. Predikanti in
učitelji so bili večinoma pregnani.
47 Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije, 253.
48 Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije, 271.
49 Mlinarič, Marenberški dominikanski samostan, 111.
135
v deželnoknežjem trgu Žalec, so zgradili po načrtih italijanskega
arhitekta Petra Antona Pigrata novo cerkev v Govčah; o možnostih
njene rekonstrukcije je pisal v ohranjenem poročilu deželni stavbenik
Franc Marbl. V njej sta bila pokopana celjski predikant Jurij Maček
(u. 1591) in njegova hčerka. Naslednji predikanti so bili: Nemec Ivan
Weidinger, Ivan Pistor in Hrvat Ivan Doljanski.47 Leta 1599 je protire
formacijska komisija razstrelila protestantsko cerkev in predikantovo
stanovanje.48
Nova cerkev s pokopališčem je bila zgrajena tudi v Betnavi pri
Mariboru, kamor so zahajali mariborski meščani. Prav tako so zgra
dili svojo cerkev zunaj mesta meščani Radgone.
Kljub tem uspehom protestantov se je dvigal tudi katoliški tabor.
Z ustanovitvijo jezuitskega kolegija v Gradcu leta 1572 je prihajala
nova katoliška inteligenca. Uveljavljala se je tudi prenova v samo
stanih. Tako na primer v marenberškem samostanu. Samostan je bil
tako slabo zaseden, da so nune želele leta 1574 izvoliti za predstojnico
Suzano Schratttenbach, 14-letno nuno, ki je vstopila v samostan z
desetimi leti. Ta je izvolitev odklonila. Število je padlo na štiri. Leta
1584 je izvolitev sprejela. V naslednjih letih je pridobila 16 novih
redovnic in samostan je ponovno zaživel.49 V mestih, na primer v
Mariboru in na Ptuju, so začenjali delovati novi župniki, ki z vsemi
močmi uveljavljajo katoliško vero. Nenazadnje se je v osemdesetih
letih uveljavil nov tip škofov, ki so bili sodobno izobraženi in so
prevzeli vodenje protireformacije. Sekavski škof je postal meščan
Martin Brenner (1585–1615), istega leta je bil za lavantinskega škofa
imenovan Georg Stabäus, po rodu Prus, ki je vodil protireformacijo
na Koroškem, v Ljubljani pa je bil leta 1597 imenovan za škofa
ljubljanski meščan Tomaž Hren. Njegovi starši so bili protestanti,
študiral je pri jezuitih v Gradcu in leta 1588 mu je nadvojvoda podelil
kanonikat, ki ga je prej imel Trubar in je bil še vedno nezaseden. S
protireformacijo nadvojvode Ferdinanda je protestantizem v notra
njea vstrijskih deželah v začetku 17. stoletja izginil. Predikanti in
učitelji so bili večinoma pregnani.
47 Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije, 253.
48 Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije, 271.
49 Mlinarič, Marenberški dominikanski samostan, 111.
135
