Page 200 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 200
RAZPRAVE, [TUDIJE
Cvetka Hed‘et Tóth
ODGOVORNOST UPANJA
1. BOŽJA UDELEŽENOST V TRPLJENJU
Trpljenje v pretekli svetovni vojni je protestantskega teologa Jür-
gena Moltmanna (roj. 8. 4. 1926 v Hamburgu) trajno zaznamov alo.
Ko so zavezniki zadnji teden v juliju leta 1943 bombardirali Hamburg
v vojaški operaciji, ki jo je izvajalo britansko vojno letalstvo in se je
imenovala Gomora, je pod ruševinami umrlo 80 000 ljudi,1 večinoma
žensk in otrok; takrat se je Moltmannu sesul idealizem njegove mla-
dosti in je prvič v življenju vpil k Bogu. Poleg njega je ležalo truplo
ženske, ki ga je obvarovala pred smrtjo, in kot preživeli iz Gomore se
je odpovedal sanjam o študiju matematike in naravoslovja, odločil se
je za študij teologije in postal teolog.
Soočenje s trpljenjem ne ostaja brez posledic glede verovanja v
Boga in ateizem se zdaj javlja zelo močno in z njim kar nekaj vprašanj,
ki si jih je postavljal tudi Moltmann. Čudež, da je po bombandiranju
ostal živ, mu je narekoval celo vprašanje, zakaj ni mrtev tako kot
mnogi drugi. Vprašanje, če je Bog, zakaj dopušča takšno brezmejno
trpljenje, zakaj ne ukrepa, ni Moltmannov pristop, kajti: »V tistem
peklu se nisem spraševal, zakaj Bog to dopušča, marveč: Moj Bog,
kje si? Kje je Bog? Ali je daleč od nas, odsoten v svojih nebesih, ali pa
je trpeči med trpečimi? Ali trpi skupaj z nami? Ali gredo naše brid-
kosti tudi njemu do srca? Eno vprašanje je teoretično vprašanje, kako
opravičiti Boga spričo trpljenja (teodicejsko vprašanje), drugo pa je
bivanjsko (eksistencialno) vprašanje po udeleženosti Boga v trpljenju.
1 Jürgen Moltmann: Kaj nam Kristus pomeni danes, Mohorjeva družba, Celje 1996,
str. 35.
200
Cvetka Hed‘et Tóth
ODGOVORNOST UPANJA
1. BOŽJA UDELEŽENOST V TRPLJENJU
Trpljenje v pretekli svetovni vojni je protestantskega teologa Jür-
gena Moltmanna (roj. 8. 4. 1926 v Hamburgu) trajno zaznamov alo.
Ko so zavezniki zadnji teden v juliju leta 1943 bombardirali Hamburg
v vojaški operaciji, ki jo je izvajalo britansko vojno letalstvo in se je
imenovala Gomora, je pod ruševinami umrlo 80 000 ljudi,1 večinoma
žensk in otrok; takrat se je Moltmannu sesul idealizem njegove mla-
dosti in je prvič v življenju vpil k Bogu. Poleg njega je ležalo truplo
ženske, ki ga je obvarovala pred smrtjo, in kot preživeli iz Gomore se
je odpovedal sanjam o študiju matematike in naravoslovja, odločil se
je za študij teologije in postal teolog.
Soočenje s trpljenjem ne ostaja brez posledic glede verovanja v
Boga in ateizem se zdaj javlja zelo močno in z njim kar nekaj vprašanj,
ki si jih je postavljal tudi Moltmann. Čudež, da je po bombandiranju
ostal živ, mu je narekoval celo vprašanje, zakaj ni mrtev tako kot
mnogi drugi. Vprašanje, če je Bog, zakaj dopušča takšno brezmejno
trpljenje, zakaj ne ukrepa, ni Moltmannov pristop, kajti: »V tistem
peklu se nisem spraševal, zakaj Bog to dopušča, marveč: Moj Bog,
kje si? Kje je Bog? Ali je daleč od nas, odsoten v svojih nebesih, ali pa
je trpeči med trpečimi? Ali trpi skupaj z nami? Ali gredo naše brid-
kosti tudi njemu do srca? Eno vprašanje je teoretično vprašanje, kako
opravičiti Boga spričo trpljenja (teodicejsko vprašanje), drugo pa je
bivanjsko (eksistencialno) vprašanje po udeleženosti Boga v trpljenju.
1 Jürgen Moltmann: Kaj nam Kristus pomeni danes, Mohorjeva družba, Celje 1996,
str. 35.
200
