Page 237 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 237
KO KER[EVAN
Lucas Cranach: Philipp Melanchthon vztrajnost visoko izobražen e
(tisk iz 1561) ga humanista, ustvarjenega za
dialog, a tudi za intelektualno
polemiko z drugače mislečimi.
Ne po naključju mu je zato ob
Luthrovem soglasju pripadla
odgovorna naloga, da pripravi
za državni zbor v Augsburgu
leta 1530 prvo in odločilno for-
mulacijo nove ver oizpovedi,
znamenito Confessio Augustana,
nato pa tudi zavrnitev njenih
kritikov, to je razpravo Apolo-
gia Confessionis Augustanae. Obe
deli sta do dan es obveljali za
temeljni besed ili luter antske
veroizpovedi. Leta 1551 je po
Luthrovi smrti napisal Saško
veroizpoved, ki naj bi jo prote
stantska stran predložila v raz-
pravljanje trid ent inskemu kon-
cilu.
Njegovo glavno teološko
delo so sicer Loci communes, v
številnih verzijah in predela
vah od leta 1521 do zadnje leta
1559 (kasneje pod naslovom
Loci theologici), torej »glavne toč
ke«, »glavna mesta« krščan
ske, evangeljske teologije (Bog,
stvarjenje, greh, svobodna vo
lja, Postava, evangelij, vera, do
bra dela, cerkev, zakramenti,
predestinacija, vstajenje). Kot
vemo, so bili Loci glavni vir
in opora tudi Trubarju v te
237
Lucas Cranach: Philipp Melanchthon vztrajnost visoko izobražen e
(tisk iz 1561) ga humanista, ustvarjenega za
dialog, a tudi za intelektualno
polemiko z drugače mislečimi.
Ne po naključju mu je zato ob
Luthrovem soglasju pripadla
odgovorna naloga, da pripravi
za državni zbor v Augsburgu
leta 1530 prvo in odločilno for-
mulacijo nove ver oizpovedi,
znamenito Confessio Augustana,
nato pa tudi zavrnitev njenih
kritikov, to je razpravo Apolo-
gia Confessionis Augustanae. Obe
deli sta do dan es obveljali za
temeljni besed ili luter antske
veroizpovedi. Leta 1551 je po
Luthrovi smrti napisal Saško
veroizpoved, ki naj bi jo prote
stantska stran predložila v raz-
pravljanje trid ent inskemu kon-
cilu.
Njegovo glavno teološko
delo so sicer Loci communes, v
številnih verzijah in predela
vah od leta 1521 do zadnje leta
1559 (kasneje pod naslovom
Loci theologici), torej »glavne toč
ke«, »glavna mesta« krščan
ske, evangeljske teologije (Bog,
stvarjenje, greh, svobodna vo
lja, Postava, evangelij, vera, do
bra dela, cerkev, zakramenti,
predestinacija, vstajenje). Kot
vemo, so bili Loci glavni vir
in opora tudi Trubarju v te
237