Page 242 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 242
PREVODI
za »Kristusovo čast in slavo«. Apologija je kot izvorna interpretacija AV
nujna za ustrezno razlago same AV. Apologiji pri tem ne gre predvsem
– kot sicer pogosto trdijo – za razmejitev od nasprotnih stališč, temveč
prav tako kot sami AV predvsem za enotnost Cerkve. Kljub večkrat
ostremu polemičnemu tonu prihaja Apologija bolj kot katerikoli drugi
reformatorski veroizpovedni spis svojim nasprotn ikom naproti, na
primer v formulacijah o evharistiji/obhajilu oz. Gospodovi večerji in
daritvi, Cerkvi, zakramentih, veri in delih, milosti, opravičenju kot
razglašeni in udejanjeni pravičnosti (Gerechtsprec hung in Gerechtma-
chung). Čeprav pride po eni strani v Apologiji specifični reformatorski
pristop bolj do izraza kot v sami AV, pa je po drugi strani bolj kot
v drugih luterantskih veroizpovednih spisih poudarjena skupna
katoliška dediščina. Apologija je nov tip veroizpov ednega besedila,
ima prej značaj teološke razprave kot pa strnjenih izrekov (členov)
krščanskega verovanja, kakršna je Apostolska veroizpoved (pa tudi
poznejša Augsburška veroizpoved ali Schmalkaldski členi, tudi kratki
povzetek Formule concordiae).
Melanchthon je Apologijo napisal v latinščini. Nemško različico
je pripravil Luthrov učenec Justus Jonas, vendar pa ni bila prevod v
strogem pomenu besede, ampak prej komentirajoči opis (parafraza)
latinskega besedila .
Naš prevod odlomkov Apologije v slovenščino je pripravljen po
sodobnem nemškem prevodu latinskega izvirnika, ki je objavljen v
zborniku Unser Glaube. Die Bekenntnisschriften der Evangelisch-Lutheri
schen Kirche (Naša vera. Veroizpovedni spisi Evangeličansko-luteranske
cerkve) iz leta 1991. Iz tega vira so tudi opombe k besedilu in zgornji
prikaz nastanka in mesta Apologije v evangeličansko-luteranskih
Cerkvah. Izbrani in prevedeni so značilni odlomki ključnega 4. člena
(nauk o opravičenju) in celoten 13. člen (število in uporaba zakra
mentov). Navedki iz Svetega pisma so prevzeti po Slovenskem stan
dardnem prevodu (SSP), razen kadar Melanchthonov prevod/nava
janje izraziteje odstopa od sodobnega slovenskega prevoda. Na prim er
pri odlomku iz Pavlovega Pisma Rimljanom (Rim 4,16): Melancht hon
navaja »Zato je pravičnost iz vere […]«, SSP pa »Potemtakem posta-
jamo dediči po veri […]«; Pavlova trditev je namreč posledica njegovega
prejšnjega poudarka, da je Božja »obljuba« bila dana ne po Postavi,
242
za »Kristusovo čast in slavo«. Apologija je kot izvorna interpretacija AV
nujna za ustrezno razlago same AV. Apologiji pri tem ne gre predvsem
– kot sicer pogosto trdijo – za razmejitev od nasprotnih stališč, temveč
prav tako kot sami AV predvsem za enotnost Cerkve. Kljub večkrat
ostremu polemičnemu tonu prihaja Apologija bolj kot katerikoli drugi
reformatorski veroizpovedni spis svojim nasprotn ikom naproti, na
primer v formulacijah o evharistiji/obhajilu oz. Gospodovi večerji in
daritvi, Cerkvi, zakramentih, veri in delih, milosti, opravičenju kot
razglašeni in udejanjeni pravičnosti (Gerechtsprec hung in Gerechtma-
chung). Čeprav pride po eni strani v Apologiji specifični reformatorski
pristop bolj do izraza kot v sami AV, pa je po drugi strani bolj kot
v drugih luterantskih veroizpovednih spisih poudarjena skupna
katoliška dediščina. Apologija je nov tip veroizpov ednega besedila,
ima prej značaj teološke razprave kot pa strnjenih izrekov (členov)
krščanskega verovanja, kakršna je Apostolska veroizpoved (pa tudi
poznejša Augsburška veroizpoved ali Schmalkaldski členi, tudi kratki
povzetek Formule concordiae).
Melanchthon je Apologijo napisal v latinščini. Nemško različico
je pripravil Luthrov učenec Justus Jonas, vendar pa ni bila prevod v
strogem pomenu besede, ampak prej komentirajoči opis (parafraza)
latinskega besedila .
Naš prevod odlomkov Apologije v slovenščino je pripravljen po
sodobnem nemškem prevodu latinskega izvirnika, ki je objavljen v
zborniku Unser Glaube. Die Bekenntnisschriften der Evangelisch-Lutheri
schen Kirche (Naša vera. Veroizpovedni spisi Evangeličansko-luteranske
cerkve) iz leta 1991. Iz tega vira so tudi opombe k besedilu in zgornji
prikaz nastanka in mesta Apologije v evangeličansko-luteranskih
Cerkvah. Izbrani in prevedeni so značilni odlomki ključnega 4. člena
(nauk o opravičenju) in celoten 13. člen (število in uporaba zakra
mentov). Navedki iz Svetega pisma so prevzeti po Slovenskem stan
dardnem prevodu (SSP), razen kadar Melanchthonov prevod/nava
janje izraziteje odstopa od sodobnega slovenskega prevoda. Na prim er
pri odlomku iz Pavlovega Pisma Rimljanom (Rim 4,16): Melancht hon
navaja »Zato je pravičnost iz vere […]«, SSP pa »Potemtakem posta-
jamo dediči po veri […]«; Pavlova trditev je namreč posledica njegovega
prejšnjega poudarka, da je Božja »obljuba« bila dana ne po Postavi,
242
