Page 84 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 84
RAZPRAVE, [TUDIJE
Andreæjev predgovor in govor o liku pridigarja
Kakor bo v nadaljevanju pojasnjeno in utemeljeno, je navedeni
nagrobni govor po svoji strukturi pridižno besedilo. Začne se z
obsežnim predgovorom, ki ga avtor gradi na podlagi svetopisemskih
besed, s katerimi prerok Izaija tolaži prebivalce Jeruzalema (»hči
sionska«), ko le-ti potarnajo, da jih je Gospod zapustil in pozabil
nanje:
»Tako govori gospod Bog: ‚Glej, svojo roko bom vzdignil proti // narodom,
// svoje znamenje bom zavihtel proti // ljudstvom, // in prinesli bodo tvoje
sinove v // naročju, // nosili tvoje hčere na ramah. // Kralji bodo postali tvoji
oskrbniki, // njihove kneginje tvoje dojilje.‘«19
S tem pokaže, kako je treba oznanjati Kristusov evangelij in se
po njem ravnati in koliko dobrega Bog ponuja ljudem skozi pridigo
svetega evangelija. Predgovor nadaljuje s prepletanjem treh povezanih
tematskih sklopov. V prvem govori o krščanski cerkvi, o Kristusovih
zaslugah in o Božjih zapovedih, v drugem o škodljivem vplivu pape
štva na krščansko vero, v tretjem sklopu pa o naukih svetega Avg uština
in svetega Pavla, o pomenu pridige svetega evangelija ter o poslanstvu
Martina Luthra in Primoža Trubarja. Ves čas opozarja na škodo, ki
jo Kristusovemu evangeliju povzroča človek s svojimi zakoni, pravili
in ravnanjem, zlasti z delovanjem papeža pod okriljem Cerkve. Trdno
je prepričan, da so vse dobre in koristne zapovedi že dane od samega
Boga in zapisane v Svetem pismu. Drugih postav, razen Božjih,
človeštvo ne potrebuje. Bog je izbral v nemški deželi Martina Luthra,
v kranjski pa Primoža Trubarja, da ređita ljudi papeđkih zmot. Zadnji
del predgovora posveča izključno Primožu Trubarju. Na primeru
njegove smrti (ločitev od tega sveta) je Andreæ želel pokazati, da je le
»dobrim služabnikom evangelijske cerkve dano umreti v miru, veselega duha
in doseči zveličanje«, medtem ko sovražniki čiste Božje besede pred
smrtjo trpijo peklenske muke in bolečine.
V glavnem delu pridige nadgrajuje osnovne teze, ki jih je podal v
predgovoru in skozi nove primere in razlage ponavlja že znana načela
protestantske vere. Pri tem se opira na svetopisemske citate iz pisem
19 Iz 49,22.
84
Andreæjev predgovor in govor o liku pridigarja
Kakor bo v nadaljevanju pojasnjeno in utemeljeno, je navedeni
nagrobni govor po svoji strukturi pridižno besedilo. Začne se z
obsežnim predgovorom, ki ga avtor gradi na podlagi svetopisemskih
besed, s katerimi prerok Izaija tolaži prebivalce Jeruzalema (»hči
sionska«), ko le-ti potarnajo, da jih je Gospod zapustil in pozabil
nanje:
»Tako govori gospod Bog: ‚Glej, svojo roko bom vzdignil proti // narodom,
// svoje znamenje bom zavihtel proti // ljudstvom, // in prinesli bodo tvoje
sinove v // naročju, // nosili tvoje hčere na ramah. // Kralji bodo postali tvoji
oskrbniki, // njihove kneginje tvoje dojilje.‘«19
S tem pokaže, kako je treba oznanjati Kristusov evangelij in se
po njem ravnati in koliko dobrega Bog ponuja ljudem skozi pridigo
svetega evangelija. Predgovor nadaljuje s prepletanjem treh povezanih
tematskih sklopov. V prvem govori o krščanski cerkvi, o Kristusovih
zaslugah in o Božjih zapovedih, v drugem o škodljivem vplivu pape
štva na krščansko vero, v tretjem sklopu pa o naukih svetega Avg uština
in svetega Pavla, o pomenu pridige svetega evangelija ter o poslanstvu
Martina Luthra in Primoža Trubarja. Ves čas opozarja na škodo, ki
jo Kristusovemu evangeliju povzroča človek s svojimi zakoni, pravili
in ravnanjem, zlasti z delovanjem papeža pod okriljem Cerkve. Trdno
je prepričan, da so vse dobre in koristne zapovedi že dane od samega
Boga in zapisane v Svetem pismu. Drugih postav, razen Božjih,
človeštvo ne potrebuje. Bog je izbral v nemški deželi Martina Luthra,
v kranjski pa Primoža Trubarja, da ređita ljudi papeđkih zmot. Zadnji
del predgovora posveča izključno Primožu Trubarju. Na primeru
njegove smrti (ločitev od tega sveta) je Andreæ želel pokazati, da je le
»dobrim služabnikom evangelijske cerkve dano umreti v miru, veselega duha
in doseči zveličanje«, medtem ko sovražniki čiste Božje besede pred
smrtjo trpijo peklenske muke in bolečine.
V glavnem delu pridige nadgrajuje osnovne teze, ki jih je podal v
predgovoru in skozi nove primere in razlage ponavlja že znana načela
protestantske vere. Pri tem se opira na svetopisemske citate iz pisem
19 Iz 49,22.
84
