Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 18
RAZPRAVE, [TUDIJE
nomitska in je nastala po naročilu despota, zaradi česar so te religije
tesno povezane z ideologijo vladajočega razreda, religije, ki so se
začele kot socialna gibanja med zatiranimi in v katerih je preseganje
temeljilo na upanju, ustanovili pa jih niso konformni, temveč pre-
roški utemeljitelji, pa so postale konformne šele s poznejšimi cerk-
venimi kompromisi.17 Bloch opaža, da se transcendenca, ki je izraz
človekove samoodtujenosti v religiji, v zgodovini religij postopno
ukinja, s tem pa se ne izgublja tudi transcendiranje, ki bi se moralo
ohraniti kot dediščina religije; kot dediščina bi se morala po Blochu
ohraniti invarianta simbola, ki usmerja k uresničitvi netranscen-
dentnega najvišjega dobrega.
V delu Experimentum mundi (1975) Bloch trdi, da so simboli, ki se
nanašajo na invariantno poslednje, v temelju vseh religij (in so
neodvisni od poznejših zlorab; sami po sebi niso dvosmiselni, temveč
jim je dvosmiselnost vsiljena): grška religija je religija skladnosti,
rimska religija je religija sfer, astralnomitska, egiptovska religija je
religija kristala, v Perziji je simbol zmaga dobrega nad zlim, kitajska
religija je religija ravnotežja (pri Konfuciju) oziroma svetovnega takta
(pri Lao Ziju), budizem je izmikanje krogu reinkarnacij, islam je
religija zaupanja; judovstvo je religija eksodusa, krščanstvo pa je
religija apokaliptičnega kraljestva: »Invarianta simbola, ki ne po-
zablja – predvsem v svoji krščanski podobi – teži […] h koncu tega
dozdajšnjega sveta, toda tako, da se ohranjata tostranskost in ima-
nenca novega sveta. Ker se želi prav svet s posredovanjem človeka in
njegovega apokaliptičnega uničenja vrniti v svojo imanenco […], ki
je še nikjer ni.«18 Simboli kažejo smer k tej končni imanenci.
3. Najrevolucionarnejša verska knjiga
Eshatološki elementi religije – predvsem upanje in zavest o ulti-
mumu kot absolutnem novumu – so najbolj navzoči v krščanstvu,
ugotavlja Bloch, v nebiblijskih religijah se cilj ne napoveduje tako
17 Prav tam, str. 1409/1403.
18 EM, str. 217/211.
16
nomitska in je nastala po naročilu despota, zaradi česar so te religije
tesno povezane z ideologijo vladajočega razreda, religije, ki so se
začele kot socialna gibanja med zatiranimi in v katerih je preseganje
temeljilo na upanju, ustanovili pa jih niso konformni, temveč pre-
roški utemeljitelji, pa so postale konformne šele s poznejšimi cerk-
venimi kompromisi.17 Bloch opaža, da se transcendenca, ki je izraz
človekove samoodtujenosti v religiji, v zgodovini religij postopno
ukinja, s tem pa se ne izgublja tudi transcendiranje, ki bi se moralo
ohraniti kot dediščina religije; kot dediščina bi se morala po Blochu
ohraniti invarianta simbola, ki usmerja k uresničitvi netranscen-
dentnega najvišjega dobrega.
V delu Experimentum mundi (1975) Bloch trdi, da so simboli, ki se
nanašajo na invariantno poslednje, v temelju vseh religij (in so
neodvisni od poznejših zlorab; sami po sebi niso dvosmiselni, temveč
jim je dvosmiselnost vsiljena): grška religija je religija skladnosti,
rimska religija je religija sfer, astralnomitska, egiptovska religija je
religija kristala, v Perziji je simbol zmaga dobrega nad zlim, kitajska
religija je religija ravnotežja (pri Konfuciju) oziroma svetovnega takta
(pri Lao Ziju), budizem je izmikanje krogu reinkarnacij, islam je
religija zaupanja; judovstvo je religija eksodusa, krščanstvo pa je
religija apokaliptičnega kraljestva: »Invarianta simbola, ki ne po-
zablja – predvsem v svoji krščanski podobi – teži […] h koncu tega
dozdajšnjega sveta, toda tako, da se ohranjata tostranskost in ima-
nenca novega sveta. Ker se želi prav svet s posredovanjem človeka in
njegovega apokaliptičnega uničenja vrniti v svojo imanenco […], ki
je še nikjer ni.«18 Simboli kažejo smer k tej končni imanenci.
3. Najrevolucionarnejša verska knjiga
Eshatološki elementi religije – predvsem upanje in zavest o ulti-
mumu kot absolutnem novumu – so najbolj navzoči v krščanstvu,
ugotavlja Bloch, v nebiblijskih religijah se cilj ne napoveduje tako
17 Prav tam, str. 1409/1403.
18 EM, str. 217/211.
16
