Page 19 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 19
ANDREJ LESKOVIC
kot v krščanstvu, vendar le, opozarja, če jih primerjamo z Biblijo
herezije. Novost v Bibliji je, piše v knjigi Experimentum mundi, »Sin
človekov, nizkega rodu in rojen v revščini hleva zato, da bi ubranil
revne«.19 Novo se najprej pojavlja kot herezija, največja herezija je
Jezus – Sin Božji in Sin človekov hkrati – a-theós, a-kýrios:20 po Blochu
simbol ateizma v krščanstvu in upanja; simbol krščanstva pa je
apokaliptično kraljestvo. Bloch trdi celo, da je samo ateist lahko
dober kristjan in samo kristjan lahko dober ateist,21 in sprašuje, kako
bi bil sicer Sin človekov, torej človek, enak Bogu. Interpretacije Biblije
se v Ateizmu v krščanstvu Bloch loteva zaradi uporniških elementov v
njej in njenega apokaliptičnega značaja, predvsem pa zaradi »pro-
metejsko-aktivnega, ateistično-utopičnega razumevanja, kako po-
stati človek«.22 Bere jo kot Biblio pauperum in kot zgodovino odpad-
ništva; heretiki so po Blochu najjasneje pokazali na njene uporniške,
osvobodilne poteze, nasprotovali so heteronomni biblični mitologiji
in so bili najostrejši kritiki religije kot »re-ligio« oziroma »regresivne
zveze«, njihova kritika religije pa je izvirala iz upanja na udejanjenje
novuma. Novum, utelešen v Sinu človekovem, je po Blochu največja
herezija. Blocha je, kakor piše Cvetka Hedžet Tóth, verjetno »tudi
branje Biblije napotilo k aktualizaciji tega, kar je samo docela
človeško – upanje, ki ostaja povezano z našo sposobnostjo, da
mislimo in dojemamo presežnostno«.23
Po Blochu je Biblijo mogoče brati z očmi Komunističnega manifesta,
rdeča nit njegove interpretacije Biblije je deteokratizacija religije, ki v
19 EM, str. 215/209.
20 AK, str. 165/218.
21 Prim. str. 14/24. Bloch je sprva postavil le prvi del teze, drugi del je kot odgovor
na Blochovo tezo postavil protestantski teolog Moltmann, Bloch pa je njegovo
pripombo sprejel kot del svoje teze (navedeno iz: Branko Bošnjak, Blochovo
viđenje Biblije – očima Komunističkog manifesta, v: Ernst Bloch i marksizam,
Rukovet, 1982, 2–3, str. 222).
22 AK, str. 13/22. Blochovo delo Ateizem v krščanstvu lahko beremo tudi kot
zgodovino ateizma; kar odlikuje Blochov ateizem in zaradi česar »je Blochu
uspelo povedati nekaj novega, česar dotlej še ni bilo, je predvsem nova Blochova
ontologija« in na »tem temelju je zgrajen tudi Blochov ateizem« (Andrzej
Nowicki: Ontologiczny fundament ateizmu Ernesta Blocha (1885–1977),
Euchemer – Przegląd religioznawczy, št. 2 (128), 1983, str. 66).
23 Cvetka Hedžet Tóth, Knjiga knjig, Znamenje 1995, št. 25, str. 1.
17
kot v krščanstvu, vendar le, opozarja, če jih primerjamo z Biblijo
herezije. Novost v Bibliji je, piše v knjigi Experimentum mundi, »Sin
človekov, nizkega rodu in rojen v revščini hleva zato, da bi ubranil
revne«.19 Novo se najprej pojavlja kot herezija, največja herezija je
Jezus – Sin Božji in Sin človekov hkrati – a-theós, a-kýrios:20 po Blochu
simbol ateizma v krščanstvu in upanja; simbol krščanstva pa je
apokaliptično kraljestvo. Bloch trdi celo, da je samo ateist lahko
dober kristjan in samo kristjan lahko dober ateist,21 in sprašuje, kako
bi bil sicer Sin človekov, torej človek, enak Bogu. Interpretacije Biblije
se v Ateizmu v krščanstvu Bloch loteva zaradi uporniških elementov v
njej in njenega apokaliptičnega značaja, predvsem pa zaradi »pro-
metejsko-aktivnega, ateistično-utopičnega razumevanja, kako po-
stati človek«.22 Bere jo kot Biblio pauperum in kot zgodovino odpad-
ništva; heretiki so po Blochu najjasneje pokazali na njene uporniške,
osvobodilne poteze, nasprotovali so heteronomni biblični mitologiji
in so bili najostrejši kritiki religije kot »re-ligio« oziroma »regresivne
zveze«, njihova kritika religije pa je izvirala iz upanja na udejanjenje
novuma. Novum, utelešen v Sinu človekovem, je po Blochu največja
herezija. Blocha je, kakor piše Cvetka Hedžet Tóth, verjetno »tudi
branje Biblije napotilo k aktualizaciji tega, kar je samo docela
človeško – upanje, ki ostaja povezano z našo sposobnostjo, da
mislimo in dojemamo presežnostno«.23
Po Blochu je Biblijo mogoče brati z očmi Komunističnega manifesta,
rdeča nit njegove interpretacije Biblije je deteokratizacija religije, ki v
19 EM, str. 215/209.
20 AK, str. 165/218.
21 Prim. str. 14/24. Bloch je sprva postavil le prvi del teze, drugi del je kot odgovor
na Blochovo tezo postavil protestantski teolog Moltmann, Bloch pa je njegovo
pripombo sprejel kot del svoje teze (navedeno iz: Branko Bošnjak, Blochovo
viđenje Biblije – očima Komunističkog manifesta, v: Ernst Bloch i marksizam,
Rukovet, 1982, 2–3, str. 222).
22 AK, str. 13/22. Blochovo delo Ateizem v krščanstvu lahko beremo tudi kot
zgodovino ateizma; kar odlikuje Blochov ateizem in zaradi česar »je Blochu
uspelo povedati nekaj novega, česar dotlej še ni bilo, je predvsem nova Blochova
ontologija« in na »tem temelju je zgrajen tudi Blochov ateizem« (Andrzej
Nowicki: Ontologiczny fundament ateizmu Ernesta Blocha (1885–1977),
Euchemer – Przegląd religioznawczy, št. 2 (128), 1983, str. 66).
23 Cvetka Hedžet Tóth, Knjiga knjig, Znamenje 1995, št. 25, str. 1.
17
