Page 21 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 21
ANDREJ LESKOVIC
treba po Blochu Biblijo brati detektivsko. Bloch svetuje, da se zavrže
institucionalizirana religija, ki »divinizira gospostvo«, in reši njena
plebejska vsebina, zaradi katere je Biblija »najrevolucionarnejša
verska knjiga«.30 Bloch izpostavi tri predstavnike podtalne Biblije,
Mojzesa, Joba in Jezusa, zastopnike – kot ugotavlja Anna Czajka –
»treh smeri v Bibliji, ki ustrezajo načrtu filozofije upanja, te smeri pa
so: eksodus – človek – kraljestvo božje. Te smeri so med seboj neloč-
ljive«.31
Mojzesov nauk po Blochu predstavlja skok v religioznem doje-
manju sveta, ki je bil, piše Bloch, dotlej razumljen kot »astralno-
mitska usoda«. Mojzesov Bog ni »gospod na visokem prestolu«;32
»Mojzesovo intenco« predstavlja Jahvejevo ime, Eh‚je ašer eh‚je, ki
pomeni Bom, ki bom.33 Njegov Bog ni Deus Creator, temveč Deus Spes,
Bog prihodnosti, ki pripravlja prostor za človeka in spominjanje
nadomešča z anticipacijo.34 »Mojzesovemu impulzu« so sledili pre-
roki in razvili eshatološko moralo, ki jo predstavlja Amosova na-
poved vojne palačam in miru kolibam, in utopijo; Mojzesovo zavezo
so imeli za »obojestranski sporazum med človekom in Bogom«,35
redko so omenjali Jahveja kot stvarnika, bili so zvesti koncepciji Boga
eksodusa in se sklicevali na novo nebo in novo Zemljo.36 Zanje je
značilen socialni protest.37 Zelo pomembna je Jobova knjiga. Job se
30 AK, str. 77/104.
31 Anna Czajka: Człowiek znaczy nadzieja, str. 259.
32 PU, str. 1463/1456.
33 V slovenskem prevodu Svetega pisma: »Jaz sem, ki sem« (2Mz 3,14).
34 Za podkrepitev te teze Bloch navaja te Mojzesove besede: »Spominjajte se
prejšnjih reči, iz davnine, kajti jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor
jaz. Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo.« (Iz, 46,9.)
35 AK, str. 107/141.
36 PU, str. 1465/1458, 1507/1500; AK, str. 109/144.
37 V predgovoru k Ateizmu v krščanstvu Bloch kot zgled preroškega prezira gospostva
navaja Amosove besede: »Sovražim in odklanjam vaše praznike, nočem vonja
vaših slovesnosti. […] Spravite izpred mene hrumenje svojih pesmi; igranja vaših
harf ne bom poslušal […]. Poslušajte to vi, ki teptate ubožca, pokončujete reveže
v deželi […] Za denar bomo kupili siromake, za par čevljev ubožca.« (Am 5,21,23;
8,4,6.) V 23. poglavju istega dela Bloch navaja še naslednje besede preroka Amosa:
»Poslal bom ogenj v Juda in požrl bo dvorce v Jeruzalemu […]. Ker za srebro
prodajajo pravičnega in za par sandal reveža, ker dušijo v prahu zemlje glave
siromakov in ubožce suvajo s pota […].« (Am 2,5–7.)
19
treba po Blochu Biblijo brati detektivsko. Bloch svetuje, da se zavrže
institucionalizirana religija, ki »divinizira gospostvo«, in reši njena
plebejska vsebina, zaradi katere je Biblija »najrevolucionarnejša
verska knjiga«.30 Bloch izpostavi tri predstavnike podtalne Biblije,
Mojzesa, Joba in Jezusa, zastopnike – kot ugotavlja Anna Czajka –
»treh smeri v Bibliji, ki ustrezajo načrtu filozofije upanja, te smeri pa
so: eksodus – človek – kraljestvo božje. Te smeri so med seboj neloč-
ljive«.31
Mojzesov nauk po Blochu predstavlja skok v religioznem doje-
manju sveta, ki je bil, piše Bloch, dotlej razumljen kot »astralno-
mitska usoda«. Mojzesov Bog ni »gospod na visokem prestolu«;32
»Mojzesovo intenco« predstavlja Jahvejevo ime, Eh‚je ašer eh‚je, ki
pomeni Bom, ki bom.33 Njegov Bog ni Deus Creator, temveč Deus Spes,
Bog prihodnosti, ki pripravlja prostor za človeka in spominjanje
nadomešča z anticipacijo.34 »Mojzesovemu impulzu« so sledili pre-
roki in razvili eshatološko moralo, ki jo predstavlja Amosova na-
poved vojne palačam in miru kolibam, in utopijo; Mojzesovo zavezo
so imeli za »obojestranski sporazum med človekom in Bogom«,35
redko so omenjali Jahveja kot stvarnika, bili so zvesti koncepciji Boga
eksodusa in se sklicevali na novo nebo in novo Zemljo.36 Zanje je
značilen socialni protest.37 Zelo pomembna je Jobova knjiga. Job se
30 AK, str. 77/104.
31 Anna Czajka: Człowiek znaczy nadzieja, str. 259.
32 PU, str. 1463/1456.
33 V slovenskem prevodu Svetega pisma: »Jaz sem, ki sem« (2Mz 3,14).
34 Za podkrepitev te teze Bloch navaja te Mojzesove besede: »Spominjajte se
prejšnjih reči, iz davnine, kajti jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor
jaz. Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo.« (Iz, 46,9.)
35 AK, str. 107/141.
36 PU, str. 1465/1458, 1507/1500; AK, str. 109/144.
37 V predgovoru k Ateizmu v krščanstvu Bloch kot zgled preroškega prezira gospostva
navaja Amosove besede: »Sovražim in odklanjam vaše praznike, nočem vonja
vaših slovesnosti. […] Spravite izpred mene hrumenje svojih pesmi; igranja vaših
harf ne bom poslušal […]. Poslušajte to vi, ki teptate ubožca, pokončujete reveže
v deželi […] Za denar bomo kupili siromake, za par čevljev ubožca.« (Am 5,21,23;
8,4,6.) V 23. poglavju istega dela Bloch navaja še naslednje besede preroka Amosa:
»Poslal bom ogenj v Juda in požrl bo dvorce v Jeruzalemu […]. Ker za srebro
prodajajo pravičnega in za par sandal reveža, ker dušijo v prahu zemlje glave
siromakov in ubožce suvajo s pota […].« (Am 2,5–7.)
19
