Page 23 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 23
ANDREJ LESKOVIC
Krščanstvo, trdi Bloch, živi od zgodovinske resničnosti svojega
utemeljitelja, ki jo dokazujejo njegovo rojstvo v hlevu, njegova
ponižnost in delovanje na učence. Pomembna je njegova eshatološka
morala, ki je priprava na Kraljestvo in je smiselna le ob pričakovanju
izpolnjenega trenutka. Jezus je bil upornik, revščina mu ni pred-
stavljala dela odrešenja, marveč »sredstvo, da bi onemogočili kam-
nito srce, pospešili bratsko občestvo«,43 ki temelji na komunistični
ljubezni. Jezusova ljubezen, ki jo izžareva stavek »Kar koli ste storili
enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40),
ima, piše Bloch, socialno-moralni značaj, toda poleg ljubezni in miru
prinaša Jezus tudi ogenj in meč, ki se nanašata na ves stari eon. Jezus
ni umrl prostovoljne smrti; ker je bil nevaren judovskemu vrhnjemu
sloju in Rimljanom, so ga pribili na križ, s katerim je svet odgovoril
na krščansko ljubezen. Po Jezusovi smrti ljubezen ni uspevala,
Kraljestvo se ni približalo, temveč je v pavlinski teologiji dobilo
pomen posmrtnega Kraljestva; toda po njegovi smrti so nastopili
misteriji, vstajenje, vnebohod in vrnitev. Jezus se mora vrniti, da bi
dovršil Kraljestvo. Do njegove vrnitve pa bo ostal Paraklet (po-
močnik, tolažnik, zagovornik, branilec, glasnik) – Sveti Duh ali Duh
resnice.44 Ideja Parakleta po Blochu ne pomeni le navzočnosti To-
lažnika do Kristusove vrnitve, Duh resnice »je prevod perzijskega
Vohu mano, ki se pojavlja skupaj z zadnjim Zaratustrom, s Saoši-
jantom konca sveta«45 – torej je Duh resnice, trdi Bloch, vrnitev; še
bolj kot perzijski pa je za idejo Parakleta pomemben judovski mesi-
janizem – »Vera v Mesijo, ki se je pojavil, je vsebovala tudi vero v Mesijo, ki
se še ni pojavil,«46 piše Bloch. Šele prihod Svetega duha je resnični
prihod Sina. Paraklet je dovršitelj še po Tertulijanu. Bloch omenja
sekto ofitov, ki je »rajsko kačo prevrednotila glede na Kristusa kot
Jahvejevega uzurpatorja«;47 kača, ki v Bibliji predstavlja podtalno
43 PU, str. 149/1488, prim. še: AK, str. 142/186–187.
44 Bloch navaja ti mesti iz Janezovega evangelija: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal
vam bom drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj.« (Jn 14,16.) »Toda
govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti, če ne grem, Tolažnik ne bo
prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Jn 16,7.)
45 PU, str. 1509/1502; prim. tudi str. 1472–1473/1466.
46 Prav tam, str. 1509/1502. (Ležeči tisk je avtorjev.)
47 Prav tam, str. 1504/1497.
21
Krščanstvo, trdi Bloch, živi od zgodovinske resničnosti svojega
utemeljitelja, ki jo dokazujejo njegovo rojstvo v hlevu, njegova
ponižnost in delovanje na učence. Pomembna je njegova eshatološka
morala, ki je priprava na Kraljestvo in je smiselna le ob pričakovanju
izpolnjenega trenutka. Jezus je bil upornik, revščina mu ni pred-
stavljala dela odrešenja, marveč »sredstvo, da bi onemogočili kam-
nito srce, pospešili bratsko občestvo«,43 ki temelji na komunistični
ljubezni. Jezusova ljubezen, ki jo izžareva stavek »Kar koli ste storili
enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40),
ima, piše Bloch, socialno-moralni značaj, toda poleg ljubezni in miru
prinaša Jezus tudi ogenj in meč, ki se nanašata na ves stari eon. Jezus
ni umrl prostovoljne smrti; ker je bil nevaren judovskemu vrhnjemu
sloju in Rimljanom, so ga pribili na križ, s katerim je svet odgovoril
na krščansko ljubezen. Po Jezusovi smrti ljubezen ni uspevala,
Kraljestvo se ni približalo, temveč je v pavlinski teologiji dobilo
pomen posmrtnega Kraljestva; toda po njegovi smrti so nastopili
misteriji, vstajenje, vnebohod in vrnitev. Jezus se mora vrniti, da bi
dovršil Kraljestvo. Do njegove vrnitve pa bo ostal Paraklet (po-
močnik, tolažnik, zagovornik, branilec, glasnik) – Sveti Duh ali Duh
resnice.44 Ideja Parakleta po Blochu ne pomeni le navzočnosti To-
lažnika do Kristusove vrnitve, Duh resnice »je prevod perzijskega
Vohu mano, ki se pojavlja skupaj z zadnjim Zaratustrom, s Saoši-
jantom konca sveta«45 – torej je Duh resnice, trdi Bloch, vrnitev; še
bolj kot perzijski pa je za idejo Parakleta pomemben judovski mesi-
janizem – »Vera v Mesijo, ki se je pojavil, je vsebovala tudi vero v Mesijo, ki
se še ni pojavil,«46 piše Bloch. Šele prihod Svetega duha je resnični
prihod Sina. Paraklet je dovršitelj še po Tertulijanu. Bloch omenja
sekto ofitov, ki je »rajsko kačo prevrednotila glede na Kristusa kot
Jahvejevega uzurpatorja«;47 kača, ki v Bibliji predstavlja podtalno
43 PU, str. 149/1488, prim. še: AK, str. 142/186–187.
44 Bloch navaja ti mesti iz Janezovega evangelija: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal
vam bom drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj.« (Jn 14,16.) »Toda
govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti, če ne grem, Tolažnik ne bo
prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Jn 16,7.)
45 PU, str. 1509/1502; prim. tudi str. 1472–1473/1466.
46 Prav tam, str. 1509/1502. (Ležeči tisk je avtorjev.)
47 Prav tam, str. 1504/1497.
21
