Page 185 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 185
Cvetka Hed‘et Tóth
RELIGIJA – SVETO – BREZPOGOJNO
V PROTESTANTIZMU PAULA TILLICHA
1. Brezpogojnost čistega spraševanja –
brezpogojnost čiste prevzetosti
Čas, v katerem je deloval Paul Tillich (1886–1965), že dolgo ne
pomeni več, da bi bila filozofija dekla teologije. V protestantski
teološki tradiciji je po Tillichovem uvidu nastal nepotreben odpor
do filozofije in s tem stanjem nikakor ni bil zadovoljen. Tako smo s
Tillichom – ne gre pozabiti, da je bil protestantski teolog – priče
pojavu, da protestantska teologija skuša v svoja razmišljanja inten-
zivno pritegniti filozofijo in s tem zelo očitno nasprotuje Kierke-
gaardovemu – ta je prav tako bil protestant – načelnemu zavračanju
filozofske teologije. V tej zvezi Tillich ugotavlja: »Ali ni bil preroški
protest Karla Bartha proti sintezi med krščanstvom in humani-
zmom veliki teološki dogodek zadnjega desetletja? Ali ni Barth za
naš čas na novo opredelil radikalno ločitev med krščanstvom in
filozofijo, s katero je pred stotimi leti začel Kierkegaard?«1
Karl Barth in Rudolf Bultmann, oba protestantska teologa,
poosebljata odpor do filozofske teologije, saj naj bi ta po njunem
mnenju pomenila »antikristovo oznanilo« in »satanologijo«.2 Oce-
na izhaja iz Barthove izjave, da je treba naravno teologijo »a limine
zavrniti že na pragu«, kajti: »Sprejemljiva je lahko le teologiji in
1 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten. Schriften zur Religionsphilosophie,
Gesammelte Werke (GW) V, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1978, str. 138.
2 Wilhelm Weischedel: Der Gott der Philosophen. Grundlegung einer Philosophischen
Theologie im Zeitalter des Nihilismus 2, DTV, München 1985, str. 4.
183
RELIGIJA – SVETO – BREZPOGOJNO
V PROTESTANTIZMU PAULA TILLICHA
1. Brezpogojnost čistega spraševanja –
brezpogojnost čiste prevzetosti
Čas, v katerem je deloval Paul Tillich (1886–1965), že dolgo ne
pomeni več, da bi bila filozofija dekla teologije. V protestantski
teološki tradiciji je po Tillichovem uvidu nastal nepotreben odpor
do filozofije in s tem stanjem nikakor ni bil zadovoljen. Tako smo s
Tillichom – ne gre pozabiti, da je bil protestantski teolog – priče
pojavu, da protestantska teologija skuša v svoja razmišljanja inten-
zivno pritegniti filozofijo in s tem zelo očitno nasprotuje Kierke-
gaardovemu – ta je prav tako bil protestant – načelnemu zavračanju
filozofske teologije. V tej zvezi Tillich ugotavlja: »Ali ni bil preroški
protest Karla Bartha proti sintezi med krščanstvom in humani-
zmom veliki teološki dogodek zadnjega desetletja? Ali ni Barth za
naš čas na novo opredelil radikalno ločitev med krščanstvom in
filozofijo, s katero je pred stotimi leti začel Kierkegaard?«1
Karl Barth in Rudolf Bultmann, oba protestantska teologa,
poosebljata odpor do filozofske teologije, saj naj bi ta po njunem
mnenju pomenila »antikristovo oznanilo« in »satanologijo«.2 Oce-
na izhaja iz Barthove izjave, da je treba naravno teologijo »a limine
zavrniti že na pragu«, kajti: »Sprejemljiva je lahko le teologiji in
1 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten. Schriften zur Religionsphilosophie,
Gesammelte Werke (GW) V, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1978, str. 138.
2 Wilhelm Weischedel: Der Gott der Philosophen. Grundlegung einer Philosophischen
Theologie im Zeitalter des Nihilismus 2, DTV, München 1985, str. 4.
183
