Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 188
[TUDIJSKI VE^ERI
očital kerigmatični teologiji, da je preveč fundamentalistična in or-
todoksna.11 Barth pa je med drugim Tillichu očital, da je v teološki
misli nastopal kot kakšen izganjalec velikega inkvizitorja, vendar je to
izjavo Tillich razumel kot poklon in sam priznal, da je to zelo pogosto
tudi počel. Zanimivo je, da Tillich dopušča še tretji tip teologije, ki jo
imenuje kar mistična teologija. Vendar za mistiko ugotavlja, da je
»element vsakega religioznega poslanstva«,12 zato je bistvena tako za
filozofsko kot za kerigmatično teologijo.
Tudi filozofska teologija želi razložiti vsebino kerigme, vendar
na filozofski način. Prav tako se filozofska teologija ne odreka no-
benemu tradicionalnemu teološkemu pojmu, toda ko gre za poj-
movanje resnice, ravna filozofsko, in tak pristop je Tillich, vsaj v
primerjavi z Barthom, želel izrazito poudariti. Tukaj ne odločata
avtoriteta in tradicija, ampak samo to, kar z vsem najbolj neposredno
omogoča bivanje, namreč bit sama. Zato je filozofski pristop isto
kot logos o biti; bit torej prejme v teologiji le bolj specifično oznako,
namreč: bit je to, kar je in ostaja brezpogojno. Tillich to natančno
opiše: »Pojem ’brezpogojen’ oziroma ’brezpogojno’ je abstrakcija
tistega, kar je izraženo v mnogih svetopisemskih besedah ali v véliki
religiozni literaturi. Brezpogojno je kvaliteta, nikakršno bitje. Ozna-
čuje to, kar se nas tiče nazadnje in zato brezpogojno, pa naj to
poimenujeno ’Bog’ ali ’bit po sebi’ ali ’resnica po sebi’ ali kakor koli
že. Popolnoma zmotno bi bilo, če bi brezpogojno razumeli kot bitje,
o čigar eksistenci bi se lahko prerekali. Kdor govori o eksistenci brez-
pogojnega, je popolnoma napačno razumel smisel pojma. Brezpo-
gojno je kvaliteta, ki jo izkusimo v srečanju s stvarnostjo, na primer
značaj brezpogojnosti glasu vesti, tako logične kakor tudi nravne.«13
Tako Tillichova filozofska teologija kot filozofija religije sprašujeta14
o brezpogojnem v pomenu kvalitete in ne v pomenu bitja.
Sama filozofija religije vključuje dvojno vprašanje, in sicer vpraša-
nje po bistvu in hkrati po resnici religije; pristop k prvemu vprašanju
11 Paul Tillich: Systematic Theology 1. Reason and Revelation. Being and God, SCM
Press Ltd, London 1984, str. 4.
12 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 112.
13 Paul Tillich: Der Widerstreit von Raum und Zeit. Schriften zur Geschichtsphilosophie,
GW VI, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1963, str. 9.
14 Isto še Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 133.
186
očital kerigmatični teologiji, da je preveč fundamentalistična in or-
todoksna.11 Barth pa je med drugim Tillichu očital, da je v teološki
misli nastopal kot kakšen izganjalec velikega inkvizitorja, vendar je to
izjavo Tillich razumel kot poklon in sam priznal, da je to zelo pogosto
tudi počel. Zanimivo je, da Tillich dopušča še tretji tip teologije, ki jo
imenuje kar mistična teologija. Vendar za mistiko ugotavlja, da je
»element vsakega religioznega poslanstva«,12 zato je bistvena tako za
filozofsko kot za kerigmatično teologijo.
Tudi filozofska teologija želi razložiti vsebino kerigme, vendar
na filozofski način. Prav tako se filozofska teologija ne odreka no-
benemu tradicionalnemu teološkemu pojmu, toda ko gre za poj-
movanje resnice, ravna filozofsko, in tak pristop je Tillich, vsaj v
primerjavi z Barthom, želel izrazito poudariti. Tukaj ne odločata
avtoriteta in tradicija, ampak samo to, kar z vsem najbolj neposredno
omogoča bivanje, namreč bit sama. Zato je filozofski pristop isto
kot logos o biti; bit torej prejme v teologiji le bolj specifično oznako,
namreč: bit je to, kar je in ostaja brezpogojno. Tillich to natančno
opiše: »Pojem ’brezpogojen’ oziroma ’brezpogojno’ je abstrakcija
tistega, kar je izraženo v mnogih svetopisemskih besedah ali v véliki
religiozni literaturi. Brezpogojno je kvaliteta, nikakršno bitje. Ozna-
čuje to, kar se nas tiče nazadnje in zato brezpogojno, pa naj to
poimenujeno ’Bog’ ali ’bit po sebi’ ali ’resnica po sebi’ ali kakor koli
že. Popolnoma zmotno bi bilo, če bi brezpogojno razumeli kot bitje,
o čigar eksistenci bi se lahko prerekali. Kdor govori o eksistenci brez-
pogojnega, je popolnoma napačno razumel smisel pojma. Brezpo-
gojno je kvaliteta, ki jo izkusimo v srečanju s stvarnostjo, na primer
značaj brezpogojnosti glasu vesti, tako logične kakor tudi nravne.«13
Tako Tillichova filozofska teologija kot filozofija religije sprašujeta14
o brezpogojnem v pomenu kvalitete in ne v pomenu bitja.
Sama filozofija religije vključuje dvojno vprašanje, in sicer vpraša-
nje po bistvu in hkrati po resnici religije; pristop k prvemu vprašanju
11 Paul Tillich: Systematic Theology 1. Reason and Revelation. Being and God, SCM
Press Ltd, London 1984, str. 4.
12 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 112.
13 Paul Tillich: Der Widerstreit von Raum und Zeit. Schriften zur Geschichtsphilosophie,
GW VI, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1963, str. 9.
14 Isto še Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 133.
186
