Page 186 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 186
[TUDIJSKI VE^ERI
cerkvi antikrista.«3 Tudi Rudolf Bultmann ugotavlja, da »vse člove-
kovo govorjenje o Bogu zunaj verovanja ne govori o Bogu, ampak o
hudiču«.4 Z vsem, kar je Tillich ustvaril, pa kaže na povsem na-
sprotna prizadevanja, ki jih je zelo dosledno razvijal skozi vsa svoja
življenjska obdobja. Zgled za filozofsko teologijo mu je bil v marsi-
čem Schelling.
Že leta 1930 si je prizadeval natančno določiti bistvo filozofije in
religije, saj njegova filozofija religije nikakor ne ukinja avtonomije
niti prve niti druge. »Filozofija je drža radikalnega spraševanja,
spraševanja o vprašanju in o vseh predmetih, kolikor ti lahko odgo-
vorijo na radikalno vprašanje. Religija je čista prevzetost z brez-
pogojnim, z bitjo onstranskega, s tistim, kar biti daje bit in smislu
smisel. Religija je torej neko imetje (Haben), pa četudi v obliki ’biti-
v-lasti’ (’Gehabt-werden’). Filozofija pa je, nasprotno, ravno tisto
negativno imetja, je čisto začenjanje, začetek brez imetja, brez česar
koli vnaprej danega. Razmerje med filozofijo in religijo je torej
razmerje med ne-imeti in imeti, je kakor razmerje med vprašanjem
in biti-vsebovan-že-v-vprašanju. Zdi se, da gre tu za nasprotje.«5 Iz
opisa te temeljne razlike sledi še tole: »Kakor se filozofija ne more
odpovedati brezpogojnosti čistega spraševanja, se tudi religija ne
more odpovedati brezpogojnosti čiste prevzetosti.«6 Radikalno spra-
ševanje vedno pomeni povsem konkretno vprašanje in »konkretno
vprašanje je vprašanje konkretnega položaja«.7 Ravno v tej kon-
kretnosti je dana eksistencialna naravnanost filozofije. Tudi religija
je zavezana eksistencialnosti, saj govorimo o »konkretni religiozni
prevzetosti«.8 Tako je Tillich drži filozofije in religije pojasnil samo
s povsem konkretnimi razsežnostmi bivanja; po njegovem filozofska
teologija ne obravnava filozofije in tudi ne teologije, ampak samo
vprašanja in probleme človeške eksistence, zato ontologija ostaja
temelj filozofske teologije.
3 Prav tam.
4 Prav tam.
5 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 101.
6 Prav tam.
7 Prav tam, str. 102.
8 Prav tam.
184
cerkvi antikrista.«3 Tudi Rudolf Bultmann ugotavlja, da »vse člove-
kovo govorjenje o Bogu zunaj verovanja ne govori o Bogu, ampak o
hudiču«.4 Z vsem, kar je Tillich ustvaril, pa kaže na povsem na-
sprotna prizadevanja, ki jih je zelo dosledno razvijal skozi vsa svoja
življenjska obdobja. Zgled za filozofsko teologijo mu je bil v marsi-
čem Schelling.
Že leta 1930 si je prizadeval natančno določiti bistvo filozofije in
religije, saj njegova filozofija religije nikakor ne ukinja avtonomije
niti prve niti druge. »Filozofija je drža radikalnega spraševanja,
spraševanja o vprašanju in o vseh predmetih, kolikor ti lahko odgo-
vorijo na radikalno vprašanje. Religija je čista prevzetost z brez-
pogojnim, z bitjo onstranskega, s tistim, kar biti daje bit in smislu
smisel. Religija je torej neko imetje (Haben), pa četudi v obliki ’biti-
v-lasti’ (’Gehabt-werden’). Filozofija pa je, nasprotno, ravno tisto
negativno imetja, je čisto začenjanje, začetek brez imetja, brez česar
koli vnaprej danega. Razmerje med filozofijo in religijo je torej
razmerje med ne-imeti in imeti, je kakor razmerje med vprašanjem
in biti-vsebovan-že-v-vprašanju. Zdi se, da gre tu za nasprotje.«5 Iz
opisa te temeljne razlike sledi še tole: »Kakor se filozofija ne more
odpovedati brezpogojnosti čistega spraševanja, se tudi religija ne
more odpovedati brezpogojnosti čiste prevzetosti.«6 Radikalno spra-
ševanje vedno pomeni povsem konkretno vprašanje in »konkretno
vprašanje je vprašanje konkretnega položaja«.7 Ravno v tej kon-
kretnosti je dana eksistencialna naravnanost filozofije. Tudi religija
je zavezana eksistencialnosti, saj govorimo o »konkretni religiozni
prevzetosti«.8 Tako je Tillich drži filozofije in religije pojasnil samo
s povsem konkretnimi razsežnostmi bivanja; po njegovem filozofska
teologija ne obravnava filozofije in tudi ne teologije, ampak samo
vprašanja in probleme človeške eksistence, zato ontologija ostaja
temelj filozofske teologije.
3 Prav tam.
4 Prav tam.
5 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 101.
6 Prav tam.
7 Prav tam, str. 102.
8 Prav tam.
184
