Page 190 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 190
[TUDIJSKI VE^ERI
nas brezpogojno tiče.«21 Takšna stališča pripeljejo Tillicha do dokaj
drzne trditve, ki mu med številnimi teologi ni mogla prinesti obču-
dovanja, namreč do trditve, da je »Bog simbol za brezpogojno«.22
Nič več in nič manj, kajti: »Bog ni samo svoj lastni temelj, ampak
tudi svoje lastno brezno.«23 Meje med teizmom in ateizmom izgi-
njajo in oba izgubljata svoje sicer tradicionalno medsebojno naspro-
tovanje in celo izključevanje. Zato Tillich ugotavlja: »Dejanski ateist
ni neverujoči, temveč verujoči; in vsak pravi teizem, vsaka določitev
Boga kot brezpogojnega, vsebuje breztemeljnost ateizma in spet
ukine določitev.«24
Četudi je narava človekovega dojemanja teonomna, sodi k njej
tudi ateizem. Odgovor na vprašanje, kaj je teonomno, podaja Tillich
s pojasnilom: »S teonomnim želim poimenovati duhovni položaj, v
katerem so vse oblike duhovnega življenja izraz brezpogojno resnič-
nega, ki jih prežema.«25 Toda vsaka oblika in način izražanja teo-
nomnosti mora ostajati samo na simbolni ravni, kajti če se brez-
pogojno spremeni v predmet, se s tem razkraja tako religiozno kot
duhovno življenje. Ravno v tem je po Tillichu dragocena »religiozna
funkcija ateizma, ko vedno znova opominja, da gre v religioznem
aktu za brezpogojno-transcendentno in da zastopstva brezpogoj-
nega niso predmeti, katerih bivanje oziroma nebivanje bi bilo lahko
stvar kake diskusije«.26 Zato se po Tillichu religije ne da misliti brez
ateistične prvine, kajti ateizem je »nujni religiozni in teološki odgo-
vor«.27 Z vsemi temi stališči gre za bistveno preusmeritev v teologiji
sami, novejša ugotovitev zato povzema: »Ko tako pojem brezpogoj-
nega dobi prednost pred Bogom, se dogodi odvrnitev od teološkega
Boga in obrat k pojmu filozofsko razumljenega Boga.«28
21 Manfred Baumotte (ur.): Tillich-Auswahl 2. Wesen und Wandel des Glaubens,
Verlagshaus Gerd Mohn, Gütersloh 1980, str. 161. Gre za prevod iz njegovega
dela Dynamics of Faith, Harper, New York 1957.
22 Paul Tillich: Frühe Hauptwerke, str. 334.
23 Prav tam.
24 Prav tam.
25 Prav tam, str. 386.
26 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 134.
27 Prav tam, str. 133–134.
28 Wilhelm Weischedel: Der Gott der Philosophen 2, str. 91.
188
nas brezpogojno tiče.«21 Takšna stališča pripeljejo Tillicha do dokaj
drzne trditve, ki mu med številnimi teologi ni mogla prinesti obču-
dovanja, namreč do trditve, da je »Bog simbol za brezpogojno«.22
Nič več in nič manj, kajti: »Bog ni samo svoj lastni temelj, ampak
tudi svoje lastno brezno.«23 Meje med teizmom in ateizmom izgi-
njajo in oba izgubljata svoje sicer tradicionalno medsebojno naspro-
tovanje in celo izključevanje. Zato Tillich ugotavlja: »Dejanski ateist
ni neverujoči, temveč verujoči; in vsak pravi teizem, vsaka določitev
Boga kot brezpogojnega, vsebuje breztemeljnost ateizma in spet
ukine določitev.«24
Četudi je narava človekovega dojemanja teonomna, sodi k njej
tudi ateizem. Odgovor na vprašanje, kaj je teonomno, podaja Tillich
s pojasnilom: »S teonomnim želim poimenovati duhovni položaj, v
katerem so vse oblike duhovnega življenja izraz brezpogojno resnič-
nega, ki jih prežema.«25 Toda vsaka oblika in način izražanja teo-
nomnosti mora ostajati samo na simbolni ravni, kajti če se brez-
pogojno spremeni v predmet, se s tem razkraja tako religiozno kot
duhovno življenje. Ravno v tem je po Tillichu dragocena »religiozna
funkcija ateizma, ko vedno znova opominja, da gre v religioznem
aktu za brezpogojno-transcendentno in da zastopstva brezpogoj-
nega niso predmeti, katerih bivanje oziroma nebivanje bi bilo lahko
stvar kake diskusije«.26 Zato se po Tillichu religije ne da misliti brez
ateistične prvine, kajti ateizem je »nujni religiozni in teološki odgo-
vor«.27 Z vsemi temi stališči gre za bistveno preusmeritev v teologiji
sami, novejša ugotovitev zato povzema: »Ko tako pojem brezpogoj-
nega dobi prednost pred Bogom, se dogodi odvrnitev od teološkega
Boga in obrat k pojmu filozofsko razumljenega Boga.«28
21 Manfred Baumotte (ur.): Tillich-Auswahl 2. Wesen und Wandel des Glaubens,
Verlagshaus Gerd Mohn, Gütersloh 1980, str. 161. Gre za prevod iz njegovega
dela Dynamics of Faith, Harper, New York 1957.
22 Paul Tillich: Frühe Hauptwerke, str. 334.
23 Prav tam.
24 Prav tam.
25 Prav tam, str. 386.
26 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 134.
27 Prav tam, str. 133–134.
28 Wilhelm Weischedel: Der Gott der Philosophen 2, str. 91.
188
