Page 191 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 191
CVETKA HED@ET TÓTH
Vsaj kar se Tillicha tiče, ostaja vprašanje, od kod in zakaj takšno
intenzivno nagnjenje do filozofije in čemu teologijo tematizirati in
prevprašati na novo, predvsem v duhu novejše filozofije. O tem
nagnjenju sam poroča v svojem predavanju Filozofsko ozadje moje
teologije, ki ga je imel na Japonskem leta 1960, in pravi, da ga je v
marsičem sprožila najprej predsokratska filozofija. V ohranjenih
fragmentih te filozofije je ponekod našel več vsebine in globine kot
v poznejši. Izžarevala je nekaj arhaičnega in hkrati mističnega, tako
kot nasmešek takratnih bogov. Vsebovala je že moč abstrakcije, celo
do te mere, da »je tukaj prvič v zgodovini zahoda nastal pojem biti,
še posebej v Parmenidovi filozofiji«.29
S pojmom biti se pojavi tudi nebit, dejstvo, o katerem ugotavlja,
da je zelo vplivalo na njegov odnos do življenja. »Filozofija obravnava
strukturo biti po sebi; teologija govori o pomenu biti za nas.«30 Iz te
razlike izhajajo vsa soglasja kakor tudi razhajanja med teologijo in
filozofijo. Tillichu namreč ne gre samo za postavljanje vprašanj,
kakor počne filozofija; tudi eksistencializem po njegovem »samo
oblikuje vprašanja, ki so dana s človeško situacijo, ne daje pa nika-
kršnega odgovora«.31 Teologija skuša posredovati odgovore, skratka
je odgovarjanje tudi na t. i. neodgovorljiva filozofska vprašanja, in
sicer »z razlago religioznih simbolov«.32 Pri tem Tillich izrecno
opozarja, da se mora teologija vedno utemeljevati v nauku o biti, ki
vključuje še nebit, kajti prav vse, o čemer teolog sprašuje, je hkrati
vprašanje po biti in nebiti.
Tudi Aristotelovo pojmovanje biti kot aktualne in potencialne
vključuje odnos biti in nebiti predvsem v tem pomenu, ker poten-
cialna bit pomeni moč biti, ki se še ni ustvarila; kot taka »ni nebit, je
pa več kot nebit«.33 Aktualna bit je bit, ki nastopa v prostoru in času,
tako je določena konkretno in zgodovinsko. S tem pa razumevanje
biti po Tillichu nikakor ni opredeljeno samo esencialno, ampak še
29 Paul Tillich: Impressionen und Reflexionen. Ein Lebensbild in Aufsätzen, Reden und
Stellungnahmen, GW XIII, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1972, str. 478.
30 Paul Tillich: Systematic Theology 1, str. 22.
31 Paul Tillich: Impressionen und Reflexionen, str. 483.
32 Prav tam.
33 Prav tam, str. 482.
189
Vsaj kar se Tillicha tiče, ostaja vprašanje, od kod in zakaj takšno
intenzivno nagnjenje do filozofije in čemu teologijo tematizirati in
prevprašati na novo, predvsem v duhu novejše filozofije. O tem
nagnjenju sam poroča v svojem predavanju Filozofsko ozadje moje
teologije, ki ga je imel na Japonskem leta 1960, in pravi, da ga je v
marsičem sprožila najprej predsokratska filozofija. V ohranjenih
fragmentih te filozofije je ponekod našel več vsebine in globine kot
v poznejši. Izžarevala je nekaj arhaičnega in hkrati mističnega, tako
kot nasmešek takratnih bogov. Vsebovala je že moč abstrakcije, celo
do te mere, da »je tukaj prvič v zgodovini zahoda nastal pojem biti,
še posebej v Parmenidovi filozofiji«.29
S pojmom biti se pojavi tudi nebit, dejstvo, o katerem ugotavlja,
da je zelo vplivalo na njegov odnos do življenja. »Filozofija obravnava
strukturo biti po sebi; teologija govori o pomenu biti za nas.«30 Iz te
razlike izhajajo vsa soglasja kakor tudi razhajanja med teologijo in
filozofijo. Tillichu namreč ne gre samo za postavljanje vprašanj,
kakor počne filozofija; tudi eksistencializem po njegovem »samo
oblikuje vprašanja, ki so dana s človeško situacijo, ne daje pa nika-
kršnega odgovora«.31 Teologija skuša posredovati odgovore, skratka
je odgovarjanje tudi na t. i. neodgovorljiva filozofska vprašanja, in
sicer »z razlago religioznih simbolov«.32 Pri tem Tillich izrecno
opozarja, da se mora teologija vedno utemeljevati v nauku o biti, ki
vključuje še nebit, kajti prav vse, o čemer teolog sprašuje, je hkrati
vprašanje po biti in nebiti.
Tudi Aristotelovo pojmovanje biti kot aktualne in potencialne
vključuje odnos biti in nebiti predvsem v tem pomenu, ker poten-
cialna bit pomeni moč biti, ki se še ni ustvarila; kot taka »ni nebit, je
pa več kot nebit«.33 Aktualna bit je bit, ki nastopa v prostoru in času,
tako je določena konkretno in zgodovinsko. S tem pa razumevanje
biti po Tillichu nikakor ni opredeljeno samo esencialno, ampak še
29 Paul Tillich: Impressionen und Reflexionen. Ein Lebensbild in Aufsätzen, Reden und
Stellungnahmen, GW XIII, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1972, str. 478.
30 Paul Tillich: Systematic Theology 1, str. 22.
31 Paul Tillich: Impressionen und Reflexionen, str. 483.
32 Prav tam.
33 Prav tam, str. 482.
189
