Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 193
CVETKA HED@ET TÓTH
ki je izšlo v Ameriki leta 1951, se je srečal s številnimi kritikami, ki so
zavračale njegovo filozofsko razmišljanje o teologiji, češ da je Svetemu
pismu tuje. Za kritike je bila še posebej vprašljiva povezava teologije z
ontologijo, torej pristop, ki obravnava ontologijo na grški način.
Odklonilne ocene so šle celo tako daleč, da so mu postavljali vpraša-
nje, kaj imata skupnega Atene in Jeruzalem. Vendar se je Tillich, ta
svojevrstni teolog, ki je razmišljal filozofsko, zelo dobro zavedal
protislovja med svetopisemsko religijo in filozofijo v tem smislu,
ker Sveto pismo misli personalno, filozofija pa ontološko, in tega
dejstva nikakor ni omalovaževal.
Konflikt religije z ontologijo je izrazil s tole ugotovitvijo: »Sre-
dišče protiontološke drže v svetopisemski religiji je njen personali-
zem. V vsaki besedi Svetega pisma se Bog razodeva kot oseba. Srečanje
z njim in pojmi, s katerimi je to srečanje opisano, so povsem per-
sonalni. Toda kako naj potem te pojme privedemo do neke sinteze z
vprašanjem po biti? Prav to je osrednje vprašanje.«37 Po njegovem
ontologija je in tudi ostaja središče vse filozofije, vendar ne dojema
personalno, ampak »generalizira, medtem ko svetopisemska religija
individualizira«.38 Najstarejša definicija filozofije je še vedno najbolj
moderna, in ta definicija bo po njegovem tudi vedno veljavna in
aktualna, saj je »filozofija tisto spoznavno prizadevanje, v katerem
gre za vprašanje po biti«.39 Sámo ontologijo razume tudi kot meta-
fiziko, saj gre za prvo in najvišjo teorijo o bivajočem, ki je ne povezuje
z naukom o čem onstranskem, ampak z »metafizičnim šokom«,40
namreč s tem, da sploh nekaj je, in ne s tem, da ničesar ni. Vsebina
šoka »zakaj raje ni nič« – ponekod ga imenuje kar »ontološki šok«41
– je izkustvo o tem, da nekaj je, to pa pomeni, da »’nekaj’ ni neka
stvar, temveč moč biti v vsem, kar je biti deležno«.42
Čeprav je pri Tillichu očiten vpliv sodobne filozofije, ki si je
prizadevala ponovno obuditi zanimanje za ontologijo, mu je treba
37 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 149–150.
38 Prav tam, str. 158.
39 Prav tam, str. 140–141.
40 Paul Tillich: Systematic Theology 1, str. 163.
41 Prav tam, str. 113.
42 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 133.
191
ki je izšlo v Ameriki leta 1951, se je srečal s številnimi kritikami, ki so
zavračale njegovo filozofsko razmišljanje o teologiji, češ da je Svetemu
pismu tuje. Za kritike je bila še posebej vprašljiva povezava teologije z
ontologijo, torej pristop, ki obravnava ontologijo na grški način.
Odklonilne ocene so šle celo tako daleč, da so mu postavljali vpraša-
nje, kaj imata skupnega Atene in Jeruzalem. Vendar se je Tillich, ta
svojevrstni teolog, ki je razmišljal filozofsko, zelo dobro zavedal
protislovja med svetopisemsko religijo in filozofijo v tem smislu,
ker Sveto pismo misli personalno, filozofija pa ontološko, in tega
dejstva nikakor ni omalovaževal.
Konflikt religije z ontologijo je izrazil s tole ugotovitvijo: »Sre-
dišče protiontološke drže v svetopisemski religiji je njen personali-
zem. V vsaki besedi Svetega pisma se Bog razodeva kot oseba. Srečanje
z njim in pojmi, s katerimi je to srečanje opisano, so povsem per-
sonalni. Toda kako naj potem te pojme privedemo do neke sinteze z
vprašanjem po biti? Prav to je osrednje vprašanje.«37 Po njegovem
ontologija je in tudi ostaja središče vse filozofije, vendar ne dojema
personalno, ampak »generalizira, medtem ko svetopisemska religija
individualizira«.38 Najstarejša definicija filozofije je še vedno najbolj
moderna, in ta definicija bo po njegovem tudi vedno veljavna in
aktualna, saj je »filozofija tisto spoznavno prizadevanje, v katerem
gre za vprašanje po biti«.39 Sámo ontologijo razume tudi kot meta-
fiziko, saj gre za prvo in najvišjo teorijo o bivajočem, ki je ne povezuje
z naukom o čem onstranskem, ampak z »metafizičnim šokom«,40
namreč s tem, da sploh nekaj je, in ne s tem, da ničesar ni. Vsebina
šoka »zakaj raje ni nič« – ponekod ga imenuje kar »ontološki šok«41
– je izkustvo o tem, da nekaj je, to pa pomeni, da »’nekaj’ ni neka
stvar, temveč moč biti v vsem, kar je biti deležno«.42
Čeprav je pri Tillichu očiten vpliv sodobne filozofije, ki si je
prizadevala ponovno obuditi zanimanje za ontologijo, mu je treba
37 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 149–150.
38 Prav tam, str. 158.
39 Prav tam, str. 140–141.
40 Paul Tillich: Systematic Theology 1, str. 163.
41 Prav tam, str. 113.
42 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 133.
191
