Page 252 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 252
[TUDIJSKI VE^ERI
poveličevanju dinamično inovativnega podjetnika, drugi pa so iz-
ražali bojazen, da spomenica preveč poudarja individualni etos
podjetnika ali od njega celo preveč pričakuje. Toda vsa ta spraševanja
niso preveč prepričljiva, kajti v resnici so posamezniki kot podjetniki
tisti, katerih inovacije poganjajo gospodarski razvoj, razen tega
zahteve po spoštovanju etičnih meril poleg ekonomskih kompetenc
spadajo k profilu in samorazumevanju podjetnikov, vsaj če želijo v
javnosti doseči primerno sprejemanje.
S stališča delojemalcev so se oglašali kritični ugovori, da nasploh
premalo cenijo njihov prispevek in da slika spomenica podjetnika v
smislu naklonjenega patriarha. Nekatera od teh spraševanj, ki za-
devajo bolj stil in ton nekaterih izjav in v manjši meri substanco
besedila samega, so vsekakor vredna premisleka. Vrh tega je EKD je
ta opozarjanja sprejela z mislijo na nadaljnje delo svoje socialne
zbornice in napovedala ustrezne študije. To velja zlasti zastran
dodelave ocene vloge delojemalcev, ki je plavzibilna kot analogija k
obstoječi spomenici o podjetnikih. V tem smislu je treba sestaviti
spomenico o pomenu delojemalcev za proces gospodarske učin-
kovitosti in v tej zvezi tudi kritično refleksijo in oceno vloge sin-
dikatov. Za evangeličansko cerkev kot ljudsko cerkev je nujno, da
neguje konstruktiven odnos enako do podjetnikov kot tudi do
delojemalcev, da bi obenem dali priznanje prispevku obeh strani za
skupno dobro, da pa bi pri razvoju v problematično smer tudi
zavzela samostojno kritično stališče nasproti obema stranema.
Oglasile so se tudi zahteve po dopolnitvah te spomenice z ozirom
na ideal političnega reda. Usmeritev po koncepciji socialnega tržnega
gospodarstva je sicer še naprej nesporna, se je pa treba bolj jasno
vprašati po današnjem oblikovanju tega ideala. To velja na primer z
ozirom na kontroverzne diskusije v zastavljanju problema priva-
tizacije javnih ustanov in z ozirom na vprašanje, katera področja bi
bilo bolje pustiti v javnih rokah in katera naj bi organizirali privatno.
Zaradi razčiščenja teh vprašanj je EKD prosila svojo socialno zbor-
nico, naj izdela novo študijo, ki naj bi se osredotočila na pomen
javnih dobrin.
Teološki kritiki spomenice o podjetnikih so poleg tega navedli
kot njeno pomanjkljivost, da v njej svetopisemsko pričevanje ni
250
poveličevanju dinamično inovativnega podjetnika, drugi pa so iz-
ražali bojazen, da spomenica preveč poudarja individualni etos
podjetnika ali od njega celo preveč pričakuje. Toda vsa ta spraševanja
niso preveč prepričljiva, kajti v resnici so posamezniki kot podjetniki
tisti, katerih inovacije poganjajo gospodarski razvoj, razen tega
zahteve po spoštovanju etičnih meril poleg ekonomskih kompetenc
spadajo k profilu in samorazumevanju podjetnikov, vsaj če želijo v
javnosti doseči primerno sprejemanje.
S stališča delojemalcev so se oglašali kritični ugovori, da nasploh
premalo cenijo njihov prispevek in da slika spomenica podjetnika v
smislu naklonjenega patriarha. Nekatera od teh spraševanj, ki za-
devajo bolj stil in ton nekaterih izjav in v manjši meri substanco
besedila samega, so vsekakor vredna premisleka. Vrh tega je EKD je
ta opozarjanja sprejela z mislijo na nadaljnje delo svoje socialne
zbornice in napovedala ustrezne študije. To velja zlasti zastran
dodelave ocene vloge delojemalcev, ki je plavzibilna kot analogija k
obstoječi spomenici o podjetnikih. V tem smislu je treba sestaviti
spomenico o pomenu delojemalcev za proces gospodarske učin-
kovitosti in v tej zvezi tudi kritično refleksijo in oceno vloge sin-
dikatov. Za evangeličansko cerkev kot ljudsko cerkev je nujno, da
neguje konstruktiven odnos enako do podjetnikov kot tudi do
delojemalcev, da bi obenem dali priznanje prispevku obeh strani za
skupno dobro, da pa bi pri razvoju v problematično smer tudi
zavzela samostojno kritično stališče nasproti obema stranema.
Oglasile so se tudi zahteve po dopolnitvah te spomenice z ozirom
na ideal političnega reda. Usmeritev po koncepciji socialnega tržnega
gospodarstva je sicer še naprej nesporna, se je pa treba bolj jasno
vprašati po današnjem oblikovanju tega ideala. To velja na primer z
ozirom na kontroverzne diskusije v zastavljanju problema priva-
tizacije javnih ustanov in z ozirom na vprašanje, katera področja bi
bilo bolje pustiti v javnih rokah in katera naj bi organizirali privatno.
Zaradi razčiščenja teh vprašanj je EKD prosila svojo socialno zbor-
nico, naj izdela novo študijo, ki naj bi se osredotočila na pomen
javnih dobrin.
Teološki kritiki spomenice o podjetnikih so poleg tega navedli
kot njeno pomanjkljivost, da v njej svetopisemsko pričevanje ni
250
