Page 250 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 250
[TUDIJSKI VE^ERI
in postajajo zato velike investicije sorazmerno lahko izvedljive. Po
drugi strani pa vodi angažma na finančnih trgih do tega, da stopa v
ospredje pričakovanje, da je tam mogoče kratkoročno doseči zelo
visoke dobičke, kar pa ima lahko precej problematične posledice za
interno strukturo podjetij. In prav obvladovanje kritičnih razvojnih
pojavov je sedaj veliko bolj težavno, ker se zmanjšujejo možnosti za
bolj dolgoročno načrtovanje. Na tem mestu vidi EKD potrebo po
spremembah, ne nazadnje po večji transparentnosti in tudi regulaciji
finančnih trgov, da bi bilo mogoče preprečiti pretirane razvojne
pojave, kot so nenazadnje pripeljali do izbruha krize finančnih
trgov.23
S spreminjanjem pogojev na finančnih trgih je tesno povezana
tudi preusmeritev na globalna tržišča, ki vedno močneje daje pečat
podjetniškemu ravnanju. To ne velja samo za velike kapitalske
družbe, temveč v vedno večji meri tudi za majhna in srednja podjetja,
ki se večinoma usmerjajo vsaj v celo Evropo, če že ne še dlje, in se
morajo tam tudi uspešno uveljavljati. Na ta način se za podjetja
praviloma zaostrujejo pravila konkurence, kar spet povzroča povečan
pritisk za izvajanje racionalizacij in prisilo, da je treba nenehno
optimirati produkcijo in produkte. Nasploh se je gospodarski razvoj
zaradi teh spremenjenih okvirnih pogojev v vedno večji meri usmeril
v eficientnost, kar pa v nekaterih primerih vodi v izgubo socialne
kulture v podjetju in zaradi kratkoročne usmeritve otežuje srednje-
ročno in dolgoročno podjetniško načrtovanje ter ga včasih celo
onemogoča. Spričo te močne dinamizacije podjetniškega ravnanja
EKD pledira za novo uravnoteženje in ustrezno centriranje zahtev
globalnih konkurenčnih trgov ter za novo srednjeročno in dolgo-
ročno strategijo, ki bi integrirala ekonomske in socialne faktorje.
V tej perspektivi razvija spomenica nekaj predlogov, ki naj bi
pripeljali do stabilizacije globalnega tržnega gospodarstva. K tem
spada ravnanje po na vsem svetu razširjenih socialnih in ekoloških
standardih, ki bi jih bilo treba udejanjati v smislu primerljivega
okvirnega reda, kakršen ustreza socialnemu tržnemu gospodar-
stvu.24 Temu ustrezno bi bilo treba uveljaviti ostrejši nadzor nad
23 Prim. n.n.m., str. 82 isl.
24 Prim. n.n.m., str. 98 sl.
248
in postajajo zato velike investicije sorazmerno lahko izvedljive. Po
drugi strani pa vodi angažma na finančnih trgih do tega, da stopa v
ospredje pričakovanje, da je tam mogoče kratkoročno doseči zelo
visoke dobičke, kar pa ima lahko precej problematične posledice za
interno strukturo podjetij. In prav obvladovanje kritičnih razvojnih
pojavov je sedaj veliko bolj težavno, ker se zmanjšujejo možnosti za
bolj dolgoročno načrtovanje. Na tem mestu vidi EKD potrebo po
spremembah, ne nazadnje po večji transparentnosti in tudi regulaciji
finančnih trgov, da bi bilo mogoče preprečiti pretirane razvojne
pojave, kot so nenazadnje pripeljali do izbruha krize finančnih
trgov.23
S spreminjanjem pogojev na finančnih trgih je tesno povezana
tudi preusmeritev na globalna tržišča, ki vedno močneje daje pečat
podjetniškemu ravnanju. To ne velja samo za velike kapitalske
družbe, temveč v vedno večji meri tudi za majhna in srednja podjetja,
ki se večinoma usmerjajo vsaj v celo Evropo, če že ne še dlje, in se
morajo tam tudi uspešno uveljavljati. Na ta način se za podjetja
praviloma zaostrujejo pravila konkurence, kar spet povzroča povečan
pritisk za izvajanje racionalizacij in prisilo, da je treba nenehno
optimirati produkcijo in produkte. Nasploh se je gospodarski razvoj
zaradi teh spremenjenih okvirnih pogojev v vedno večji meri usmeril
v eficientnost, kar pa v nekaterih primerih vodi v izgubo socialne
kulture v podjetju in zaradi kratkoročne usmeritve otežuje srednje-
ročno in dolgoročno podjetniško načrtovanje ter ga včasih celo
onemogoča. Spričo te močne dinamizacije podjetniškega ravnanja
EKD pledira za novo uravnoteženje in ustrezno centriranje zahtev
globalnih konkurenčnih trgov ter za novo srednjeročno in dolgo-
ročno strategijo, ki bi integrirala ekonomske in socialne faktorje.
V tej perspektivi razvija spomenica nekaj predlogov, ki naj bi
pripeljali do stabilizacije globalnega tržnega gospodarstva. K tem
spada ravnanje po na vsem svetu razširjenih socialnih in ekoloških
standardih, ki bi jih bilo treba udejanjati v smislu primerljivega
okvirnega reda, kakršen ustreza socialnemu tržnemu gospodar-
stvu.24 Temu ustrezno bi bilo treba uveljaviti ostrejši nadzor nad
23 Prim. n.n.m., str. 82 isl.
24 Prim. n.n.m., str. 98 sl.
248
