Page 251 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 251
TRAUGOTT JÄHNICHEN
svetovnimi finančnimi trgi in različne regulacijske ukrepe – na
primer boljše obvladovanje tveganj, večji delež lastnega kapitala idr.
Povprašati pa se je treba tudi po vlogi ratinških agencij, ki pre-
vzemajo kvazi oblastne naloge, ko postavljajo po vsem svetu veljavne
orientacijske standarde za udeležence trga, saj jih po eni strani
narekuje oligopol treh velikih podjetij in po drugi strani igrajo zelo
konfliktno dvojno vlogo ocenjevalnih institucij in obenem sveto-
valcev za finančne produkte.25 Ta problematična konstelacija, pred-
vsem tudi to, da so ratinške agencije odpovedale pri ocenjevanju
poznejše nepremičninske krize v Združenih državah, ki je sprožila
zadnje anomalije na finančnih trgih, kaže na nujnost spremembe
strukture ratinških organizacij.
Poleg teh strukturnih značilnosti pa spomenica tudi z etičnega
stališča ocenjuje način ravnanja posameznih akterjev gospodarskega
ravnanja. To po eni strani velja za višino menedžerskih plač, glede
katerih se v Nemčiji mnenja hudo razhajajo in za katere se zahteva
večjo transparentnost ter obveznost družbene legitimacije.26 Konč-
no pa spomenica spominja tudi potrošnike na njihovo soodgo-
vornost, saj dajejo njihove nakupovalne navade bistvene impulze
podjetjem. Če bi potrošniki v okviru svojih nakupovalnih odločitev
bolj upoštevali socialne in ekološke kriterije pri proizvodnji pro-
izvodov, ki jih kupujejo, bi bilo mogoče na ta način kar občutno
vplivati na podjetniško ravnanje. In v tem smislu spada k etiki
podjetniškega ravnanja tudi potrošniška etika, na katero opozarja
spomenica EKD.27 Ta vidik bi bilo mogoče še bolj jasno obrazložiti,
saj odgovornost potrošnikov zadeva skoraj vse člane družbe in je
torej ustrezna priostritev občutka odgovornosti smiselna in lahko
doseže zelo daljnosežne učinke.
Ta pozicija spomenice je v javnosti v Nemčiji doživela mnogotero
kritik, ne nazadnje zato, ker taka v principu izrecno pozitivna ocena
podjetniškega ravnanja v zadnjih desetletjih med evangeličani ni bila
ravno v navadi. Tako so se oglašali številni dvomi glede podjetniškega
ideala, pri čemer so kritiki po eni strani videli pomanjkljivost v
25 Prim. n.n.m., str. 85.
26 Prim. n.n.m., str. 87 isl.
27 Prim. n.n.m., str.72 isl.
249
svetovnimi finančnimi trgi in različne regulacijske ukrepe – na
primer boljše obvladovanje tveganj, večji delež lastnega kapitala idr.
Povprašati pa se je treba tudi po vlogi ratinških agencij, ki pre-
vzemajo kvazi oblastne naloge, ko postavljajo po vsem svetu veljavne
orientacijske standarde za udeležence trga, saj jih po eni strani
narekuje oligopol treh velikih podjetij in po drugi strani igrajo zelo
konfliktno dvojno vlogo ocenjevalnih institucij in obenem sveto-
valcev za finančne produkte.25 Ta problematična konstelacija, pred-
vsem tudi to, da so ratinške agencije odpovedale pri ocenjevanju
poznejše nepremičninske krize v Združenih državah, ki je sprožila
zadnje anomalije na finančnih trgih, kaže na nujnost spremembe
strukture ratinških organizacij.
Poleg teh strukturnih značilnosti pa spomenica tudi z etičnega
stališča ocenjuje način ravnanja posameznih akterjev gospodarskega
ravnanja. To po eni strani velja za višino menedžerskih plač, glede
katerih se v Nemčiji mnenja hudo razhajajo in za katere se zahteva
večjo transparentnost ter obveznost družbene legitimacije.26 Konč-
no pa spomenica spominja tudi potrošnike na njihovo soodgo-
vornost, saj dajejo njihove nakupovalne navade bistvene impulze
podjetjem. Če bi potrošniki v okviru svojih nakupovalnih odločitev
bolj upoštevali socialne in ekološke kriterije pri proizvodnji pro-
izvodov, ki jih kupujejo, bi bilo mogoče na ta način kar občutno
vplivati na podjetniško ravnanje. In v tem smislu spada k etiki
podjetniškega ravnanja tudi potrošniška etika, na katero opozarja
spomenica EKD.27 Ta vidik bi bilo mogoče še bolj jasno obrazložiti,
saj odgovornost potrošnikov zadeva skoraj vse člane družbe in je
torej ustrezna priostritev občutka odgovornosti smiselna in lahko
doseže zelo daljnosežne učinke.
Ta pozicija spomenice je v javnosti v Nemčiji doživela mnogotero
kritik, ne nazadnje zato, ker taka v principu izrecno pozitivna ocena
podjetniškega ravnanja v zadnjih desetletjih med evangeličani ni bila
ravno v navadi. Tako so se oglašali številni dvomi glede podjetniškega
ideala, pri čemer so kritiki po eni strani videli pomanjkljivost v
25 Prim. n.n.m., str. 85.
26 Prim. n.n.m., str. 87 isl.
27 Prim. n.n.m., str.72 isl.
249
