Page 343 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 343
VOLKER DREHSEN
Troeltsch (1865–1923) znova povzel ambiciozno zahtevo Richarda
Rotheja in se z navezavo na takrat tako imenovano »socialno vpra-
šanje« lotil razvijanja »sanacijskega koncepta« za moderno indu-
strijsko družbo.
Oseba in program
Ernst Troeltsch se je kot sin zdravnika rodil 17. 2. 1865 v Haun-
stettnu blizu Augsburga. Čeprav mu je dom staršev že zgodaj vzbudil
zanimanje za predstavni svet naravoslovnih znanosti, se je vendarle
odločil za študij filozofije in teologije, ki ga je opravil v Augsburgu,
Erlangenu, Berlinu in Göttingenu. Po privatni docenturi v Göt-
tingenu je postal profesor teologije v Bonnu in Heidelbergu. Ko je
leta 1915 prevzel eno od filozofskih kateder v Berlinu, to ni po-
menilo slovesa od teologije, ampak možnost, da sledi svojim teo-
loškim interesom v širšem kulturno-filozofskem miselnem svetu.
Še kot podsekretar v pruskem ministrstvu za bogočastje v času
weimarske republike in kot poslanec levo liberalne Nemške demo-
kratične stranke v berlinskem deželnem zastopstvu se je ukvarjal
predvsem z novo ureditvijo cerkvenih zadev v Prusiji. Ko je 1. feb-
ruarja 1923, star 58 let, umrl, je religioznozgodovinska šola v teo-
logiji izgubila svojega najbolj profiliranega teoretika, kulturni prote-
stantizem uglednega predstavnika, krog sistemsko in socialnoetično
usmerjenih teologov zavzetega zagovornika in ne nazadnje socio-
logija religije enega svojih »klasičnih« utemeljiteljev.2
Eno glavnih Troeltschevih del, Družbeni nauki krščanskih cerkva in
skupin (1912), je po svojem izidu izzvalo epohalne učinke. Povod za
njegov nastanek naj bi bil skoraj banalen: »Ob zahtevi, da napišem
recenzijo bedne Nathusiusove knjige o ’socialni nalogi evangeli-
čanske cerkve’, sem se zavedel svojega in našega neznanja o teh
stvareh in namesto recenzije napisal knjigo na skoraj tisoč straneh.«3
Dejansko pa so Družbeni nauki po eni strani povzemajoča in z
2 Ruddies, 1284.
3 Troeltsch, Bücher, 11. Naslov dela Martina von Nathusiusa glej v seznamu
literature.
341
Troeltsch (1865–1923) znova povzel ambiciozno zahtevo Richarda
Rotheja in se z navezavo na takrat tako imenovano »socialno vpra-
šanje« lotil razvijanja »sanacijskega koncepta« za moderno indu-
strijsko družbo.
Oseba in program
Ernst Troeltsch se je kot sin zdravnika rodil 17. 2. 1865 v Haun-
stettnu blizu Augsburga. Čeprav mu je dom staršev že zgodaj vzbudil
zanimanje za predstavni svet naravoslovnih znanosti, se je vendarle
odločil za študij filozofije in teologije, ki ga je opravil v Augsburgu,
Erlangenu, Berlinu in Göttingenu. Po privatni docenturi v Göt-
tingenu je postal profesor teologije v Bonnu in Heidelbergu. Ko je
leta 1915 prevzel eno od filozofskih kateder v Berlinu, to ni po-
menilo slovesa od teologije, ampak možnost, da sledi svojim teo-
loškim interesom v širšem kulturno-filozofskem miselnem svetu.
Še kot podsekretar v pruskem ministrstvu za bogočastje v času
weimarske republike in kot poslanec levo liberalne Nemške demo-
kratične stranke v berlinskem deželnem zastopstvu se je ukvarjal
predvsem z novo ureditvijo cerkvenih zadev v Prusiji. Ko je 1. feb-
ruarja 1923, star 58 let, umrl, je religioznozgodovinska šola v teo-
logiji izgubila svojega najbolj profiliranega teoretika, kulturni prote-
stantizem uglednega predstavnika, krog sistemsko in socialnoetično
usmerjenih teologov zavzetega zagovornika in ne nazadnje socio-
logija religije enega svojih »klasičnih« utemeljiteljev.2
Eno glavnih Troeltschevih del, Družbeni nauki krščanskih cerkva in
skupin (1912), je po svojem izidu izzvalo epohalne učinke. Povod za
njegov nastanek naj bi bil skoraj banalen: »Ob zahtevi, da napišem
recenzijo bedne Nathusiusove knjige o ’socialni nalogi evangeli-
čanske cerkve’, sem se zavedel svojega in našega neznanja o teh
stvareh in namesto recenzije napisal knjigo na skoraj tisoč straneh.«3
Dejansko pa so Družbeni nauki po eni strani povzemajoča in z
2 Ruddies, 1284.
3 Troeltsch, Bücher, 11. Naslov dela Martina von Nathusiusa glej v seznamu
literature.
341
