Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 56
RAZPRAVE, [TUDIJE
brezpogojnega, ta je po Tillichu smisel tega pojma razumel povsem
napačno.
Filozofija zgodovine pri Paulu Tillichu pomeni zgodovinsko
ozaveščeno mišljenje, katerega etos izraža brezpogojno odgovornost
za tedanji čas. Tillichu gre za smiselno interpretacijo zgodovine;
izhaja iz pojma kairos, celo za zavedanje sedanjosti v smislu kairosa.
Beseda kairos pomeni »pravi čas«, vsebinski in pomenski čas, ne
formalni, kvantitativni čas kronosa. Ustrezno s tem je po Tillichovih
nazorih ideja kairosa povezana z utopijo in preroškim dojemanjem
časa. Preroški duh dojema novo v času, toda ta duh ni neki določljivi
duh in ne obstajajo kraji, na katere bi bil duh preroškega dojemanja
časa a priori vezan. V najnovejši zgodovini vidi Tillich preroškega
duha v dveh primerih v 19. stoletju, obakrat v znamenju ostrega boja
proti krščanstvu, in sicer pri Karlu Marxu in Friedrichu Nietzscheju.
Oba misleca sprožita tudi boj proti demonskosti meščanskega sveta,
proti njegovemu izkoriščevalskemu gospodarskemu redu in zakoni-
tostim. Po Tillichu je boj proti demonskosti meščanske družbe,
predvsem proti kapitalističnemu sistemu, dejanska sila preroškega
zoperstavljanja, in ta moč izhaja iz odločitve za kairos.
54
brezpogojnega, ta je po Tillichu smisel tega pojma razumel povsem
napačno.
Filozofija zgodovine pri Paulu Tillichu pomeni zgodovinsko
ozaveščeno mišljenje, katerega etos izraža brezpogojno odgovornost
za tedanji čas. Tillichu gre za smiselno interpretacijo zgodovine;
izhaja iz pojma kairos, celo za zavedanje sedanjosti v smislu kairosa.
Beseda kairos pomeni »pravi čas«, vsebinski in pomenski čas, ne
formalni, kvantitativni čas kronosa. Ustrezno s tem je po Tillichovih
nazorih ideja kairosa povezana z utopijo in preroškim dojemanjem
časa. Preroški duh dojema novo v času, toda ta duh ni neki določljivi
duh in ne obstajajo kraji, na katere bi bil duh preroškega dojemanja
časa a priori vezan. V najnovejši zgodovini vidi Tillich preroškega
duha v dveh primerih v 19. stoletju, obakrat v znamenju ostrega boja
proti krščanstvu, in sicer pri Karlu Marxu in Friedrichu Nietzscheju.
Oba misleca sprožita tudi boj proti demonskosti meščanskega sveta,
proti njegovemu izkoriščevalskemu gospodarskemu redu in zakoni-
tostim. Po Tillichu je boj proti demonskosti meščanske družbe,
predvsem proti kapitalističnemu sistemu, dejanska sila preroškega
zoperstavljanja, in ta moč izhaja iz odločitve za kairos.
54
