Page 55 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 55
CVETKA HED@ET TÓOTH
zanikanje časa, samo in zgolj konkretna kritika časa. Najprej in kot
prvo je treba prepoznati demonsko oziroma demonske sile našega
časa, tako »kot so to za svoj čas videli stari preroki, prakrščanstvo,
Luther, Marx in Nietzsche«. Kajti: »Kar ostaja v abstraktnem zani-
kanju, ne pozna konkretnega zanikanja.«58
Konkretni preroški boj potrebuje precej poguma za odločitev, da
poskušamo določiti identiteto naši, zdajšnji konkretnosti, in ta je
stvar temeljitega prepoznavanja problemov časa, demonskega »tu«
in »zdaj«, nakopičenega zla, ker zlo, ki je med nami, zahteva, da nanj
pokažemo in ga izgovorimo.59 Eden najslavnejših Tillichovih učen-
cev, nemški filozof Theodor W. Adorno, nas opozarja, da tega, kar je
pravilno življenje, kar naj bi bilo dobro, kar je svoboda, ne moremo več
določiti pozitivno, v trenutku pa lahko prepoznamo, kaj je zlo,
krivica, nesvoboda. To velja tudi v zdajšnjem času globalizacije. Vsaj
v usposobljenosti za negativno izrekanje je naloga mišljenja, da ne
popusti pred demonskim in, tako tillichovsko kakor adornovsko
rečeno, je sreča mišljenja v tem, da prepoznava vsesplošno nesrečo
in jo na glas izgovarja.
7. Sklepni poudarek
Tillich izrecno poudarja, da so za teologijo filozofski pojmi
absolutno nujni in da se jim ne more izogniti. Filozofija postavlja
vprašanja po biti, teologija obravnava to, kar se nas neizogibno in
brezpogojno tiče. Vera pomeni v vseh funkcijah duha delujoči obrat
k brezpogojnemu. Vsako dejanje verovanja je usmerjeno k svetemu
objektu, čeprav s tem ne misli objekt, temveč brezpogojno, ki je
simbolno izraženo v objektu. Brezpogojno je kvaliteta, ki jo izku-
simo v srečanju s stvarnostjo. Nekaj brezpogojnega nikdar ne ozna-
čuje bitja, nikakor tudi ne najvišjega bitja. Kdor govori o eksistenci
58 Prav tam, str. 32.
59 O Paulu Tillichu in njegovi misli gl. še Cvetka Tóth: Med metafiziko in etiko,
Pomurska založba in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Murska Sobota
in Ljubljana 2002, in Cvetka Hedžet Tóth: Hermenevtika metafizike. Metafizika -
materializem - etika - utopija, Založba 2000, Ljubljana 2008.
53
zanikanje časa, samo in zgolj konkretna kritika časa. Najprej in kot
prvo je treba prepoznati demonsko oziroma demonske sile našega
časa, tako »kot so to za svoj čas videli stari preroki, prakrščanstvo,
Luther, Marx in Nietzsche«. Kajti: »Kar ostaja v abstraktnem zani-
kanju, ne pozna konkretnega zanikanja.«58
Konkretni preroški boj potrebuje precej poguma za odločitev, da
poskušamo določiti identiteto naši, zdajšnji konkretnosti, in ta je
stvar temeljitega prepoznavanja problemov časa, demonskega »tu«
in »zdaj«, nakopičenega zla, ker zlo, ki je med nami, zahteva, da nanj
pokažemo in ga izgovorimo.59 Eden najslavnejših Tillichovih učen-
cev, nemški filozof Theodor W. Adorno, nas opozarja, da tega, kar je
pravilno življenje, kar naj bi bilo dobro, kar je svoboda, ne moremo več
določiti pozitivno, v trenutku pa lahko prepoznamo, kaj je zlo,
krivica, nesvoboda. To velja tudi v zdajšnjem času globalizacije. Vsaj
v usposobljenosti za negativno izrekanje je naloga mišljenja, da ne
popusti pred demonskim in, tako tillichovsko kakor adornovsko
rečeno, je sreča mišljenja v tem, da prepoznava vsesplošno nesrečo
in jo na glas izgovarja.
7. Sklepni poudarek
Tillich izrecno poudarja, da so za teologijo filozofski pojmi
absolutno nujni in da se jim ne more izogniti. Filozofija postavlja
vprašanja po biti, teologija obravnava to, kar se nas neizogibno in
brezpogojno tiče. Vera pomeni v vseh funkcijah duha delujoči obrat
k brezpogojnemu. Vsako dejanje verovanja je usmerjeno k svetemu
objektu, čeprav s tem ne misli objekt, temveč brezpogojno, ki je
simbolno izraženo v objektu. Brezpogojno je kvaliteta, ki jo izku-
simo v srečanju s stvarnostjo. Nekaj brezpogojnega nikdar ne ozna-
čuje bitja, nikakor tudi ne najvišjega bitja. Kdor govori o eksistenci
58 Prav tam, str. 32.
59 O Paulu Tillichu in njegovi misli gl. še Cvetka Tóth: Med metafiziko in etiko,
Pomurska založba in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Murska Sobota
in Ljubljana 2002, in Cvetka Hedžet Tóth: Hermenevtika metafizike. Metafizika -
materializem - etika - utopija, Založba 2000, Ljubljana 2008.
53
