Page 103 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 103
GORAZD ANDREJ^
skih odnosov le eno izmed aktualnih, celo perečih vprašanj v britan-
skem protestantizmu. Prav tako živa so: vprašanje odnosa cerkve/
teologije do posvetne družbe in politike; vprašanje krščanskega od-
nosa do okolja, oziroma t. i. vprašanje ekoteologije; vprašanje krš-
čanskega razumevanja spola in spolnosti (predvsem v luči novih
spoznanj o homoseksualnosti ter transseksualnosti in njunih izra-
zov); vrsta bolečih vprašanj o vpletenosti celotnega spektra prote-
stantskih oblik verskega mišljenja in življenja v »duh sodobnega
ultrakapitalizma«. »Tekmovanje« teh aktualnih vprašanj za pozornost
teologije ustvarja zaradi hiperinformirane in hitro razvijajoče se
globalne skupnosti občuten pritisk na teologe, katerih naloga naj bi
še vedno bila, da se iz krščanskega stališča in kot »možgani Cerkve«
odgovorno odzovejo na vedno nove idejne in družbene izzive.
Zdi pa se, da si je težko predstavljati potek družbenih dogodkov
v bližnji prihodnosti Velike Britanije in Evrope, ki bi relevantnost
vprašanja razumevanja nekrščanskih religij iz krščanske perspekive
zmanjšal. Za pluralnost vedno bolje artikuliranih in vselej bolj
samozavestnih nekrščanskih verskih opcij v Veliki Britaniji ter drugje
v Evropi namreč niti malo ne kaže, da bo pojenjala. Relevantnosti
našem vprašanju torej ne manjka.
Razvoj pred 1990: Od inkluzivizma v pluralizem
Teološka premišljevanja o nekrščanskih religijah, ki bi vsebovala
še kaj drugega kot »preučevanje nasprotnika« v misijonski želji po
spreobrnjenju nekristjanov, so začela prihajati v ospredje britanske
teologije šele po drugi svetovni vojni. Vprašanje razodetja ter odre-
šenja zunaj krščanstva je dobilo poseben zagon v 60. letih, tudi zaradi
relativno odprtega stališča drugega vatikanskega koncila o tej zadevi.
Do takrat so se že jasno izoblikovala tri teološka stališča:
Ekskluzivizem – Tako pravo razodetje kot odrešenje je mogoče iz-
ključno v eksplicitnem spoznanju in sprejetju krščanskega evangelija.
Inkluzivizem – Čeprav je krščansko razodetje merodajno in odre-
šenje najbolj gotovo v krščanstvu, sta tako razodetje kot odrešenje
vsaj delno posredovana tudi v drugih verskih tradicijah.
101
skih odnosov le eno izmed aktualnih, celo perečih vprašanj v britan-
skem protestantizmu. Prav tako živa so: vprašanje odnosa cerkve/
teologije do posvetne družbe in politike; vprašanje krščanskega od-
nosa do okolja, oziroma t. i. vprašanje ekoteologije; vprašanje krš-
čanskega razumevanja spola in spolnosti (predvsem v luči novih
spoznanj o homoseksualnosti ter transseksualnosti in njunih izra-
zov); vrsta bolečih vprašanj o vpletenosti celotnega spektra prote-
stantskih oblik verskega mišljenja in življenja v »duh sodobnega
ultrakapitalizma«. »Tekmovanje« teh aktualnih vprašanj za pozornost
teologije ustvarja zaradi hiperinformirane in hitro razvijajoče se
globalne skupnosti občuten pritisk na teologe, katerih naloga naj bi
še vedno bila, da se iz krščanskega stališča in kot »možgani Cerkve«
odgovorno odzovejo na vedno nove idejne in družbene izzive.
Zdi pa se, da si je težko predstavljati potek družbenih dogodkov
v bližnji prihodnosti Velike Britanije in Evrope, ki bi relevantnost
vprašanja razumevanja nekrščanskih religij iz krščanske perspekive
zmanjšal. Za pluralnost vedno bolje artikuliranih in vselej bolj
samozavestnih nekrščanskih verskih opcij v Veliki Britaniji ter drugje
v Evropi namreč niti malo ne kaže, da bo pojenjala. Relevantnosti
našem vprašanju torej ne manjka.
Razvoj pred 1990: Od inkluzivizma v pluralizem
Teološka premišljevanja o nekrščanskih religijah, ki bi vsebovala
še kaj drugega kot »preučevanje nasprotnika« v misijonski želji po
spreobrnjenju nekristjanov, so začela prihajati v ospredje britanske
teologije šele po drugi svetovni vojni. Vprašanje razodetja ter odre-
šenja zunaj krščanstva je dobilo poseben zagon v 60. letih, tudi zaradi
relativno odprtega stališča drugega vatikanskega koncila o tej zadevi.
Do takrat so se že jasno izoblikovala tri teološka stališča:
Ekskluzivizem – Tako pravo razodetje kot odrešenje je mogoče iz-
ključno v eksplicitnem spoznanju in sprejetju krščanskega evangelija.
Inkluzivizem – Čeprav je krščansko razodetje merodajno in odre-
šenje najbolj gotovo v krščanstvu, sta tako razodetje kot odrešenje
vsaj delno posredovana tudi v drugih verskih tradicijah.
101
