Page 136 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 136
[TUDIJSKI VE^ERI
odlomkov. Ob naslonitvi na Prvo Klementovo pismo Korinčanom je v
drugem stoletju nastalo še Drugo Klementovo pismo Korinčanom, ki
vsebuje nekatere iste citate.
Klement Rimski, Ignatij, Polikarp in drugi apostolski očetje navajajo
Jezusove besede po svoje, po spominu in ne kot citate iz evangelijev.
Klement Rimski npr. najprej pravi: »Tako namreč je govoril: ’Bodite
usmiljeni, da boste dosegli usmiljenje; odpuščajte, da vam bo odpu-
ščeno; kakor delate, tako vam bo storjeno; kakor dajete, tako se vam
bo dalo; kakor sodite, tako boste sojeni; kakor boste izkazovali
dobroto, tako bo dobrota tudi vam izkazana; s kakršno mero merite,
s takšno se bo vam odmerilo.’« Navedek v tej obliki bomo zastonj
iskali v evangelijih; njegove dele pa najdemo takole: Lk 6:36 sl. + Mt
7:1 sl. + Mt 5:7 + Mt 6:12, 14 sl. + Mt 7:12 + Lk 6:31. Težko presodimo,
ali je Klement mesta prevzel iz evangelijev ali iz kake zbirke Jezusovih
izrekov. Tako kot so zapisani ti izreki, se berejo kot samostojen govor.
Ali pa: »Naj ne merijo na nas besede Svetega pisma, kjer pravi:
›Nesrečni so dvomljivci, tisti, ki so v duši razklani in pravijo: ’To smo
slišali tudi v času naših očetov, in glej, postarali smo se in nič od
tega se nam ni zgodilo.’ O neumneži, primerjajte se z drevesom,
vzemite vinsko trto! Najprej odpade listje, nato požene mladiko,
zatem list, nato cvet, potlej pa kisel ter končno zrel grozd.‹ Vidite, da
v kratkem času sad na drevesu dozori.« Tudi to mesto bomo zastonj
iskali v evangelijih, »razklani v duši« se omenjajo v Jakobovem
pismu, dvomljivcem pa je namenjeno mesto v Petrovem pismu (2 Pt
3:4), ki je pol stoletja mlajše od Klementovega pisma Korinčanom!
Na splošno pa so apostolski očetje več navajali iz Starega testamenta
kot pa iz Novega.
Marsikateri citat apostolskih očetov pa korenini v nekanoničnih,
torej apokrifnih evangelijih.
6. Evangeliji otroštva
Od kanoničnih evangelijev imata dva vsak svoje uvodno poročilo
o Jezusovem rojstvu in otroštvu. Tako govori Matej o rojstvu, o
magih z vzhoda ter o begu pred Herodom in vrnitvi, najprej pa
podaja rodovnik, ki naj pokaže, da je Jezus Mesija (Maziljenec,
134
odlomkov. Ob naslonitvi na Prvo Klementovo pismo Korinčanom je v
drugem stoletju nastalo še Drugo Klementovo pismo Korinčanom, ki
vsebuje nekatere iste citate.
Klement Rimski, Ignatij, Polikarp in drugi apostolski očetje navajajo
Jezusove besede po svoje, po spominu in ne kot citate iz evangelijev.
Klement Rimski npr. najprej pravi: »Tako namreč je govoril: ’Bodite
usmiljeni, da boste dosegli usmiljenje; odpuščajte, da vam bo odpu-
ščeno; kakor delate, tako vam bo storjeno; kakor dajete, tako se vam
bo dalo; kakor sodite, tako boste sojeni; kakor boste izkazovali
dobroto, tako bo dobrota tudi vam izkazana; s kakršno mero merite,
s takšno se bo vam odmerilo.’« Navedek v tej obliki bomo zastonj
iskali v evangelijih; njegove dele pa najdemo takole: Lk 6:36 sl. + Mt
7:1 sl. + Mt 5:7 + Mt 6:12, 14 sl. + Mt 7:12 + Lk 6:31. Težko presodimo,
ali je Klement mesta prevzel iz evangelijev ali iz kake zbirke Jezusovih
izrekov. Tako kot so zapisani ti izreki, se berejo kot samostojen govor.
Ali pa: »Naj ne merijo na nas besede Svetega pisma, kjer pravi:
›Nesrečni so dvomljivci, tisti, ki so v duši razklani in pravijo: ’To smo
slišali tudi v času naših očetov, in glej, postarali smo se in nič od
tega se nam ni zgodilo.’ O neumneži, primerjajte se z drevesom,
vzemite vinsko trto! Najprej odpade listje, nato požene mladiko,
zatem list, nato cvet, potlej pa kisel ter končno zrel grozd.‹ Vidite, da
v kratkem času sad na drevesu dozori.« Tudi to mesto bomo zastonj
iskali v evangelijih, »razklani v duši« se omenjajo v Jakobovem
pismu, dvomljivcem pa je namenjeno mesto v Petrovem pismu (2 Pt
3:4), ki je pol stoletja mlajše od Klementovega pisma Korinčanom!
Na splošno pa so apostolski očetje več navajali iz Starega testamenta
kot pa iz Novega.
Marsikateri citat apostolskih očetov pa korenini v nekanoničnih,
torej apokrifnih evangelijih.
6. Evangeliji otroštva
Od kanoničnih evangelijev imata dva vsak svoje uvodno poročilo
o Jezusovem rojstvu in otroštvu. Tako govori Matej o rojstvu, o
magih z vzhoda ter o begu pred Herodom in vrnitvi, najprej pa
podaja rodovnik, ki naj pokaže, da je Jezus Mesija (Maziljenec,
134
