Page 140 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 140
[TUDIJSKI VE^ERI
Kult jaslic, ki se začenja v visokem srednjem veku, delno v zvezi s
Frančiškom Asiškim, ima velik del svojega imaginarija iz apokrifnih
virov, saj sta predzgodbi v obeh kanoničnih evangelijih preskopi za
fantazijo. Predvsem pa na njih temelji kult Marije, ki jo kanonična
besedila predstavljajo kot spoštovano ženo in človeško mater, kas-
nejši razvoj pa je iz nje naredil napol boginjo, »Bogorodico«, ki je ne
samo »brezmadežno« spočela, temveč bila tudi sama »brezmadežno«
spočeta in po katoliški dogmi iz leta 1950 (Pij XII.; edina dogma, ki
je bila razglašena brez koncila) celo »telesno vnebovzeta«. Jezus pa
je na podlagi te tradicije postal Sin Božji v biološkem smislu.
7. Evangeliji delovanja
Vsi štirje kanonični evangeliji govorijo predvsem o Jezusovem
javnem delovanju v njegovi aktivni dobi, o njegovem nauku in smrti
ter vstajenju. Vzporedno z njimi se na isto obdobje usmerjajo apo-
krifni evangeliji, med njimi zlasti: Evangelij po ebionitih, Evangelij po
Hebrejcih, Evangelij po nazarejcih, Evangelij po Egipčanih, Matijevo izročilo.
Eden od teh evangelijev je vseboval perikopo o »grešnici, kateri je
Gospod mnogo odpustil« (Evzebij jo umešča v Evangelij po Hebrejcih),
in biblicisti so v tem prepoznali vir znamenitega vložka v Evngeliju
po Janezu (Jn 7:53 do 8:11), ki ga nekateri kodeksi umeščajo v Evangelij
po Luki (na konec 21. pogl.), kamor se slogovno bolj prilega.
Ebioniti zavračajo Pavla kot odpadnika in imajo en sam evangelij,
v njem pa zanikajo rojstvo iz device.
Od naštetih evangelijev so ohranjeni samo citati v delih cerkvenih
očetov. V muslimanskem svetu je bil popularen Evangelij po Barnabi,
ki je morda povzet v Koranu.10 (Barnabovo pismo pa je bilo marsikje
uvrščeno v pisemski razdelek NT; nekateri so Barnabi poleg tega
pripisovali Pismo Hebrejcem.) Zanimiv problem je dejstvo, da naj-
starejši viri (npr. škof Papias) trdijo, da je bil Evangelij po Mateju
napisan v hebrejščini (to ponavlja tudi Hieronim), kar se ne ujema s
10 Veliki odlomki takega evangelija tičijo v Koranu v suri 3:35-60.65, suri 4:153-
9.171-2, suri 5:46-7.72-8.110-8, suri 19:2-40.88-92, suri 43:63-5, suri 61:6-7. Jezus
(Isa) nastopa tu kot »Marijin sin«, je »Božji sel« ali »Božji služabnik«, usmrtitev
na križu ni uspela, Bog je en sam in ni Svete Trojice.
138
Kult jaslic, ki se začenja v visokem srednjem veku, delno v zvezi s
Frančiškom Asiškim, ima velik del svojega imaginarija iz apokrifnih
virov, saj sta predzgodbi v obeh kanoničnih evangelijih preskopi za
fantazijo. Predvsem pa na njih temelji kult Marije, ki jo kanonična
besedila predstavljajo kot spoštovano ženo in človeško mater, kas-
nejši razvoj pa je iz nje naredil napol boginjo, »Bogorodico«, ki je ne
samo »brezmadežno« spočela, temveč bila tudi sama »brezmadežno«
spočeta in po katoliški dogmi iz leta 1950 (Pij XII.; edina dogma, ki
je bila razglašena brez koncila) celo »telesno vnebovzeta«. Jezus pa
je na podlagi te tradicije postal Sin Božji v biološkem smislu.
7. Evangeliji delovanja
Vsi štirje kanonični evangeliji govorijo predvsem o Jezusovem
javnem delovanju v njegovi aktivni dobi, o njegovem nauku in smrti
ter vstajenju. Vzporedno z njimi se na isto obdobje usmerjajo apo-
krifni evangeliji, med njimi zlasti: Evangelij po ebionitih, Evangelij po
Hebrejcih, Evangelij po nazarejcih, Evangelij po Egipčanih, Matijevo izročilo.
Eden od teh evangelijev je vseboval perikopo o »grešnici, kateri je
Gospod mnogo odpustil« (Evzebij jo umešča v Evangelij po Hebrejcih),
in biblicisti so v tem prepoznali vir znamenitega vložka v Evngeliju
po Janezu (Jn 7:53 do 8:11), ki ga nekateri kodeksi umeščajo v Evangelij
po Luki (na konec 21. pogl.), kamor se slogovno bolj prilega.
Ebioniti zavračajo Pavla kot odpadnika in imajo en sam evangelij,
v njem pa zanikajo rojstvo iz device.
Od naštetih evangelijev so ohranjeni samo citati v delih cerkvenih
očetov. V muslimanskem svetu je bil popularen Evangelij po Barnabi,
ki je morda povzet v Koranu.10 (Barnabovo pismo pa je bilo marsikje
uvrščeno v pisemski razdelek NT; nekateri so Barnabi poleg tega
pripisovali Pismo Hebrejcem.) Zanimiv problem je dejstvo, da naj-
starejši viri (npr. škof Papias) trdijo, da je bil Evangelij po Mateju
napisan v hebrejščini (to ponavlja tudi Hieronim), kar se ne ujema s
10 Veliki odlomki takega evangelija tičijo v Koranu v suri 3:35-60.65, suri 4:153-
9.171-2, suri 5:46-7.72-8.110-8, suri 19:2-40.88-92, suri 43:63-5, suri 61:6-7. Jezus
(Isa) nastopa tu kot »Marijin sin«, je »Božji sel« ali »Božji služabnik«, usmrtitev
na križu ni uspela, Bog je en sam in ni Svete Trojice.
138
