Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 141
BO@IDAR DEBENJAK
prepričanjem današnjih biblicistov11 in Hieronimovo izjavo, da imajo
mnogi »Evangelij po Hebrejcih, ki ga berejo nazarejci, za hebrejski
izvirnik Evangelija po Mateju« (Hieronim, In Is. 11:2).
Najdenih je bilo tudi več koptskih fragmentov izgubljenih evan-
gelijev. Zanimivo je, da je v enem od njih Janez Krstnik izrecno
označen kot predhodnik, kar pojasnjuje srbsko pravoslavno ime zanj:
Sv. Jovan Preteča.
Iz teh izgubljenih evangelijev so navajali mesta tudi apostolski očetje
in jih dostikrat imeli za avtentično izročilo. Poznejši zgodnjekrščan-
ski avtorji pa so variante iz teh evangelijev soočali s kanoničnimi,
zlasti z Evangelijem po Mateju; iz Evangelija po nazorejcih navajajo
Origen, Evzebij in Hieronim, iz Evangelija po Hebrejcih Origen, Hie-
ronim in Klement Aleksandrijski, iz Evangelija po ebionitih Epifanij, iz
Evangelij po Egipčanih Klement Aleksandrijski, iz Evangelija po Petru
Origen, Teodoret in Evzebij. Iz teh ali sorodnih virov so črpali agrafa
(ali »nezapisane Jezusove besede«) pisec Drugega Klementovega pisma
Korinčanom, Didymus, Origen, Irenej, Klement Aleksandrijski, Tertu-
lijan in drugi.
8. Evangelij po Tomažu
V menihovem grobu v Nag Hammadiju (nekdanji Chenoboskion)
je bil najden leta 1945 znameniti Evangelij po Tomažu. V istem ko-
deksu z njim pa so bili tudi povsem gnostični apokrifni Evangelij po
Filipu in različni gnostičnih spisi. Srečanje zgodnjega krščanstva in
gnosticizma je bilo mnogovrstno: od Evangelija po Janezu, ki se v
jeziku približuje gnostičnemu govoru, Pavlove polemike proti »na-
pačni gnozi« do gnostičnih teologov Markiona, Valentina, Karpo-
krata, katerih dela je glavni tok krščanstva zavrgel, in gnostične
11 V nasprotju s trditvami, da je Matej zelo dobro seznanjen z izraelsko tradicijo,
navajajo kritiki, da so Matejeve omembe judovskih običajev zelo splošne in
nekonkretne, zlasti pa omenjajo, da je pri njem ravno ob citatu, ki se navezuje
na sceno o maziljenju iz Starega testamenta (1 Kr 1:33s in 2 Kr 9:13), iz ene jezdne
živali (1 Kr 1:34 »mula«) nastala oslica z mladičem (Mt 21:2ss) – pravilni prevod
bi bil nekako »osel, mlada žival«, ne pa »oslica in z njo mladič«; osnova je torej
prevzem napačnega prevoda v grščino. Ko bi bil Evangelij po Mateju izvorno
aramejski ali celo hebrejski, bi se to ne zgodilo.
139
prepričanjem današnjih biblicistov11 in Hieronimovo izjavo, da imajo
mnogi »Evangelij po Hebrejcih, ki ga berejo nazarejci, za hebrejski
izvirnik Evangelija po Mateju« (Hieronim, In Is. 11:2).
Najdenih je bilo tudi več koptskih fragmentov izgubljenih evan-
gelijev. Zanimivo je, da je v enem od njih Janez Krstnik izrecno
označen kot predhodnik, kar pojasnjuje srbsko pravoslavno ime zanj:
Sv. Jovan Preteča.
Iz teh izgubljenih evangelijev so navajali mesta tudi apostolski očetje
in jih dostikrat imeli za avtentično izročilo. Poznejši zgodnjekrščan-
ski avtorji pa so variante iz teh evangelijev soočali s kanoničnimi,
zlasti z Evangelijem po Mateju; iz Evangelija po nazorejcih navajajo
Origen, Evzebij in Hieronim, iz Evangelija po Hebrejcih Origen, Hie-
ronim in Klement Aleksandrijski, iz Evangelija po ebionitih Epifanij, iz
Evangelij po Egipčanih Klement Aleksandrijski, iz Evangelija po Petru
Origen, Teodoret in Evzebij. Iz teh ali sorodnih virov so črpali agrafa
(ali »nezapisane Jezusove besede«) pisec Drugega Klementovega pisma
Korinčanom, Didymus, Origen, Irenej, Klement Aleksandrijski, Tertu-
lijan in drugi.
8. Evangelij po Tomažu
V menihovem grobu v Nag Hammadiju (nekdanji Chenoboskion)
je bil najden leta 1945 znameniti Evangelij po Tomažu. V istem ko-
deksu z njim pa so bili tudi povsem gnostični apokrifni Evangelij po
Filipu in različni gnostičnih spisi. Srečanje zgodnjega krščanstva in
gnosticizma je bilo mnogovrstno: od Evangelija po Janezu, ki se v
jeziku približuje gnostičnemu govoru, Pavlove polemike proti »na-
pačni gnozi« do gnostičnih teologov Markiona, Valentina, Karpo-
krata, katerih dela je glavni tok krščanstva zavrgel, in gnostične
11 V nasprotju s trditvami, da je Matej zelo dobro seznanjen z izraelsko tradicijo,
navajajo kritiki, da so Matejeve omembe judovskih običajev zelo splošne in
nekonkretne, zlasti pa omenjajo, da je pri njem ravno ob citatu, ki se navezuje
na sceno o maziljenju iz Starega testamenta (1 Kr 1:33s in 2 Kr 9:13), iz ene jezdne
živali (1 Kr 1:34 »mula«) nastala oslica z mladičem (Mt 21:2ss) – pravilni prevod
bi bil nekako »osel, mlada žival«, ne pa »oslica in z njo mladič«; osnova je torej
prevzem napačnega prevoda v grščino. Ko bi bil Evangelij po Mateju izvorno
aramejski ali celo hebrejski, bi se to ne zgodilo.
139
