Page 191 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 191
MARKO KER[EVAN
že v knjigi Svoboda za cerkev – svoboda od cerkve: tudi sekularistične
večine ne smejo postavljati svojih norm (in s tem meje med zares
skupnim/javnim in zasebnim), ne da bi upoštevale ugovorov tistih,
ki se čutijo prizadeti v svojem prepričanju. Vzpostavitev meje med
javnim in zasebnim, sekularnim in religioznim zahteva od obeh/
vseh strani, da upoštevajo – ali vsaj poskušajo razumeti – tudi
perspektivo drugega. Kakor opažamo pri sporih okrog uporabe
verskih simbolov, gre navsezadnje za problem, kako vzpostaviti pravo
razmerje med negativno in pozitivno versko svobodo: pozitivno v
smislu svobode za izražanja in udejanjanje svoje vere, negativno v
smislu svobode od pritiskov, zapovedi in prepovedi, ki so usmerjeni
proti posameznikovi veri ali prepričanju. Ker je v Evropi dovolj
očitno, da ima v prostoru države/državnih institucij kot prostoru
obveznega in skupnega prednost negativna verska svoboda, »svo-
boda od«, v zasebni pa pozitivna verska svoboda, »svoboda za«
izražanje in življenje svoje vere, ostaja odprto – in v vsakem okolju in
obdobju drugače reševano – vprašanje razmerja med pozitivnim in
negativnim vidikom v prostoru javnosti in civilne družbe. Ta prostor
je tako rekoč definiran s hkratnim obstojem enega in drugega vidika
in uspešno najdenim razmerjem med obema: kako uresničevati
svobodo vere in verskega življenja, ne da bi pri tem koga izključevali,
a hkrati vendarle ohranjati javni prostor kot vsem odprti skupni
prostor. Reševanje tega – nikdar enkrat za vselej rešenega in povsod
enako rešljivega – problema je navsezadnje tudi reševanje vprašanja
o mejah med državnim (obveznim), javnim in zasebnim prostorom
v konkretnem družbenem okolju in obdobju. Razprave in različne
rešitve vprašanja o verskih simbolih v javnih ustanovah v različnih
državah in različnih obdobjih so za to zgovorna ilustracija.
(tudi slovenski prevod :Verjeti in vedeti. Ljubljana: Studia humanitatis 2006), ter
njegov zbornik Med naturalizmom in religijo. Ljubljana: Sophia 2007; posebej tudi
dialog z Josephom Ratzingerjem (Dialektik der Säkularisierung. Freiburg: Herder
2005).
189
že v knjigi Svoboda za cerkev – svoboda od cerkve: tudi sekularistične
večine ne smejo postavljati svojih norm (in s tem meje med zares
skupnim/javnim in zasebnim), ne da bi upoštevale ugovorov tistih,
ki se čutijo prizadeti v svojem prepričanju. Vzpostavitev meje med
javnim in zasebnim, sekularnim in religioznim zahteva od obeh/
vseh strani, da upoštevajo – ali vsaj poskušajo razumeti – tudi
perspektivo drugega. Kakor opažamo pri sporih okrog uporabe
verskih simbolov, gre navsezadnje za problem, kako vzpostaviti pravo
razmerje med negativno in pozitivno versko svobodo: pozitivno v
smislu svobode za izražanja in udejanjanje svoje vere, negativno v
smislu svobode od pritiskov, zapovedi in prepovedi, ki so usmerjeni
proti posameznikovi veri ali prepričanju. Ker je v Evropi dovolj
očitno, da ima v prostoru države/državnih institucij kot prostoru
obveznega in skupnega prednost negativna verska svoboda, »svo-
boda od«, v zasebni pa pozitivna verska svoboda, »svoboda za«
izražanje in življenje svoje vere, ostaja odprto – in v vsakem okolju in
obdobju drugače reševano – vprašanje razmerja med pozitivnim in
negativnim vidikom v prostoru javnosti in civilne družbe. Ta prostor
je tako rekoč definiran s hkratnim obstojem enega in drugega vidika
in uspešno najdenim razmerjem med obema: kako uresničevati
svobodo vere in verskega življenja, ne da bi pri tem koga izključevali,
a hkrati vendarle ohranjati javni prostor kot vsem odprti skupni
prostor. Reševanje tega – nikdar enkrat za vselej rešenega in povsod
enako rešljivega – problema je navsezadnje tudi reševanje vprašanja
o mejah med državnim (obveznim), javnim in zasebnim prostorom
v konkretnem družbenem okolju in obdobju. Razprave in različne
rešitve vprašanja o verskih simbolih v javnih ustanovah v različnih
državah in različnih obdobjih so za to zgovorna ilustracija.
(tudi slovenski prevod :Verjeti in vedeti. Ljubljana: Studia humanitatis 2006), ter
njegov zbornik Med naturalizmom in religijo. Ljubljana: Sophia 2007; posebej tudi
dialog z Josephom Ratzingerjem (Dialektik der Säkularisierung. Freiburg: Herder
2005).
189
